Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 120cT02NS4lMjBaSlUmZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmZGF0YWJhc2UlNUJVUFJTJTVEPVVQUlMmX3N1Ym1pdD1pJUM1JUExJUM0JThEaSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZvcmRlcj1jb2RlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNj
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
UPRS sodba I U 1881/2014Upravno sodiščeUpravni oddelek18.12.2014javni natečaj - imenovanje direktorja javne agencije - pogoji za imenovanje - pogoj znanja tujega jezika - dokazilo o znanju tujega jezikaV javnem natečaju je določeno le, da mora prijava vsebovati dokazila in ne kakšne vrste dokazil mora vsebovati. Zato sodišče ne more slediti stališču toženke, da iz besedila javnega razpisa jasno izhaja zahteva po predložitvi potrdila Državnega izpitnega centra o znanju jezika na ravni B2 oziroma ustreznega potrdila druge evropske izobraževalne ali jezikovne inštitucije. Če javni natečaj take zahteve ni postavil, tudi odločitev o ugotovitvi formalne nepopolnosti vloge ne more temeljiti na ugotovitvi, da ta zahteva ni bila spoštovana.
UPRS sklep I U 1789/2014Upravno sodiščeUpravni oddelek27.11.2014javni natečaj - izbira na delovno mesto direktorja javne agencije - imenovanje direktorja javne agencije - tožba v upravnem sporu - izpodbojna tožba - pravni interesSodišče meni, da tožnik ni izkazal pravnega interesa za vložitev izpodbojne tožbe. Z imenovanjem novega direktorja je bil namreč izpodbijani sklep že pred vložitvijo tožbe konzumiran na način, da za direktorja ni bil imenovan tožnik kot neizbrani kandidat. Zato si z naknadnim predlogom, naj se sklep odpravi in postopek ponovi, ne more več izboljšati pravnega položaja. Z drugimi besedami: tožnik s predlagano odpravo spornega sklepa, ponovitvijo postopka in z morebiti zanj drugačnim (ugodnim) sklepom o izbiri ne more več doseči, da bi bil predlagan v imenovanje, saj je novi direktor že imenovan (vpis v ustrezne evidence je le posledica tega imenovanja).
UPRS sklep I U 1788/2014Upravno sodiščeUpravni oddelek19.11.2014predhodni preizkus tožbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – akt politične diskrecije – imenovanje direktorja agencije - zavrženje tožbePredmetne odločbe tožnik ne more izpodbijati v upravnem sporu, saj ne gre za upravni akt iz 2. člena ZUS-1. Gre za akt politične diskrecije, za katerega je upravni spor po 3. členu ZUS-1 izrecno izključen.
sodba I U 1760/2011Upravno sodiščeUpravni oddelek03.07.2012javni uslužbenec – imenovanje na položaj generalnega direktorja – javni natečaj – natečajna komisija – izbirni postopek – primernost kandidata – presoja strokovne usposobljenosti kandidata – kršitev prepovedi diskriminacije – trditveno in dokazno bremeV upravnosodni praksi se je izoblikovalo stališče, da mora biti sodna presoja zakonitosti izbire zadržana glede pogojev oziroma kriterijev, kadar ti niso natančno določeni ali objektivizirani s predpisi ali splošno sprejetimi standardi, ampak gre za profesionalne kriterije, ki so vezani na potrebe in naravo razpisanega položaja mesta javnega uslužbenca. Zadržana presoja pomeni, da sodišče ugotovi nezakonitost v takšni odločbi le, če je odločitev tožene stranke očitno nerazumna, saj mora tožena stranka imeti zaradi zagotavljanja učinkovitosti upravnega sistema široko polje proste presoje pri ocenjevanju primernosti kandidatov glede na razpisne pogoje, ko kadruje javne uslužbence na najvišje položaje. Dejstvo, da tožnik ni bil spoznan kot primeren kandidat, po presoji sodišča še ne pomeni, da je bil neenakopravno obravnavan oziroma diskriminiran, niti da je odločitev tožene stranke nerazumna. Diskriminacija zaradi političnega prepričanja ali drugih osebnih...
UPRS Sodba I U 1742/2016-34Upravno sodiščeUpravni oddelek21.11.2017javni natečaj - izbira na delovno mesto direktorja javne agencije - pogoji za zasedbo delovnega mesta - primernost kandidata - postopek imenovanja - natečajna komisijaUreditev v ZJA je z ozirom na določbe ZJU posebna v tem, da se po izvedenem javnem natečaju izda odločba (in ne sklep) o izbiri in da zoper odločbo (o izbiri) ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor. Kar z ozirom na 12.h člen ZPOmK-1 pomeni, da v primeru javnega natečaja za direktorja AVK odločbo o izbiri izda minister, kot je bilo storjeno v konkretnem primeru, in ne morda natečajna komisija, kot to velja po določbah ZJU. To pa hkrati pomeni, da mora odločba o izbiri, ki jo izda minister, vsebovati razloge za odločitev, saj je le v tem primeru mogoče učinkovito uveljavljati (pri)tožbene razloge v smislu določb ZJU in s tem ugovore, ki se nanašajo na izvedbo javnega natečaja in na sprejeto odločitev. Teh in takšnih (vsebinskih) razlogov za odločitev pa izpodbijana odločba ne vsebuje, saj se v obrazložitvi zgolj splošno povzame potek izbirnega postopka in končna ocena izbranega...
sklep I U 1738/2010Upravno sodiščeUpravni oddelek08.12.2010stvarna pristojnost – predhodni preizkus tožbe – prerazporeditev na drugo delovno mesto – javni uslužbenec – začasna razporeditev vojakaPo določilu 3. odstavka 22. člena ZJU so lahko posamezna vprašanja za pripadnike Slovenske vojske z zakonom drugače urejena, kot so urejena v tem zakonu, če je to potrebno zaradi specifične narave njihovih nalog oziroma za izvrševanje posebnih dolžnosti in pooblastil. ZObr v določilu 100. a člena na specifičen način ureja postopek uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja. Za odločanje o teh pravnih sredstvih je pristojen minister, ki mora odločiti s pisnim aktom, ki mora imeti obrazložitev in pravni pouk. Ker zakonodajalec uporablja pojem pisni akt in ne upravna odločba, v predmetni zadevi ni pristojno upravno sodišče. Tudi specialno določilo, ki se nanaša na primer, ki ga uveljavlja v tožbi, ne določa, da se o začasni razporeditvi na drugo delo odloča z upravno odločbo. Določilo 98. člena ZObr namreč pravi, da se o začasni razporeditvi odloča z akti poveljevanja. Akti poveljevanja pa niso upravne odločbe.
UPRS Sklep I U 1648/2018-6Upravno sodiščeUpravni oddelek01.08.2018akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbeV ZLPLS ni določeno, da je zoper sklep o imenovanju direktorja FIHO zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Takšne določbe pa tudi ni v ZU, na katerega ZLPLS napotuje v zvezi z vsebino ustanovitvenega akta, glede razrešitve direktorja te fundacije ter v zvezi z njenim poslovanjem. Svet FIHO ima pooblastilo za imenovanje direktorja te fundacije v smislu (posrednega) izvajanja ustanoviteljskih pravic. Izpodbijani sklep ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne, oblastne funkcije Sveta FIHO. Z izpodbijanim sklepom v pravni položaj tožnika ni bilo poseženo, saj z njim ni odločeno o nobeni njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Biti direktor (v obravnavanem primeru FIHO) namreč ni nikogaršnja pravica, niti ni kot taka določena v ZLPLS.
UPRS sklep I U 1647/2016Upravno sodiščeUpravni oddelek19.01.2017imenovanje direktorja javne agencije - javni natečaj - pojem upravnega akta - pravica do sodnega varstva - neizbira kandidata - dopustnost tožbe - zavrženje tožbeV obravnavanem primeru ima vsak kandidat, ki se je prijavil na javni natečaj za mesto direktorja AKOS (razen seveda izbranega), na podlagi četrtega odstavka 181. člena ZEKom-1 možnost vložiti tožbo zoper odločbo o imenovanju direktorja, saj ZEKom-1 ne določa, da bi lahko takšno tožbo vložil le tisti, ki ga je natečajna komisija uvrstila na seznam kandidatov, ki so po njeni oceni glede na strokovno usposobljenost primerni za položaj direktorja, oziroma, da je tisti, ki na seznam ni uvrščen, ne more vložiti.
UPRS sodba I U 1622/2013Upravno sodiščeUpravni oddelek27.11.2014generalni sekretar ministrstva - javni natečaj - strokovna usposobljenost kandidata - primernost kandidata za položaj - vizija razvoja - poznavanje vsebinskega dela ministrstva - vodstvene izkušnje - upravni spor - pravni interes - obseg sodne presojeZ izpodbijanim sklepom je posebna natečajna komisija za izvedbo javnega natečaja ugotovila, da tožnik izpolnjuje natečajne pogoje, glede na svojo strokovno usposobljenost pa ni primeren za položaj generalnega sekretarja na ministrstvu. Po izdaji izpodbijanega sklepa je bil v postopku novega javnega natečaja izdan sklep, da je tožnik glede na svojo strokovno usposobljenost primeren za položaj generalnega sekretarja ministrstva; nato je bil tožnik tudi imenovan na ta položaj. Ne glede na navedeno tožnik še vedno izkazuje pravni interes za obravnavani upravni spor, to je za presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa. Sodišče je zato tožbo obravnavalo po vsebini. Pri presoji je upoštevalo stališči, ki sta se jasno izoblikovali v upravno-sodni praksi v tovrstnih zadevah. Najprej, da je strogost sodne presoje zakonitosti izpodbijanega akta v upravnem sporu lahko različna v odvisnosti od vrste javno-pravne zadeve, ter nato, da mora biti sodna presoja zakonitosti zadržana glede...
UPRS sodba I U 1619/2015Upravno sodiščeUpravni oddelek04.05.2016prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - nadzor izpolnjevanja kvote - zavezanec za plačilo prispevka - opredelitev pojma delodajalec - bistvena kršitev pravil postopkaNesporno je Generalštab Slovenske vojske kot organ v sestavi dobil novo lastno matično številko in novo lastno davčno številko. Sporen pa je subjekt, ki v danem primeru velja za delodajalca oz. za zavezanca v skladu z določbo 62. člena ZZRZI. Do navedenega tožnikovega ugovora pa se prvostopenjski organ v obrazložitvi svoje odločbe, kakor tudi pritožbeni organ, nista konkretno opredelila. Zavezanci za plačilo prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov morajo biti tudi po presoji sodišča opredeljeni z zakonom, torej na zakonski ravni in ne morejo biti opredeljeni s podzakonskimi akti. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe, kakor tudi iz obrazložitve odločbe pritožbenega organa pa ne izhajajo navedbe zakonske podlage za opredelitev tožnika kot zavezanca v predmetni zadevi.
UPRS sklep I U 1618/2013Upravno sodiščeUpravni oddelek28.02.2014upravni spor – pravni interes za tožbo – zavrženje tožbeIzpodbijani sklep, s katerim je odločeno, da tožnik izpolnjuje natečajne pogoje, glede na svojo strokovno usposobljenost pa ni primeren za položaj generalnega sekretarja ministrstva, očitno ne posega v njegov pravni položaj.
UPRS sodba I U 1570/2014Upravno sodiščeUpravni oddelek19.08.2015zaposlovanje invalidov – plačilo prispevka za zaposlovanje invalidov – zavezanec za plačilo prispevka - opredelitev pojma delodajalec – bistvena kršitev pravil postopkaKot razlog za izdajo izpodbijane odločbe je navedena reorganizacija Ministrstva za obrambo, na podlagi katere je tožnica, Generalštab Slovenske vojske, dobila svojo lastno matično in davčno številko in se tako od 1. 1. 2012 dalje samostojno vodi v javnih evidencah AJPES, ZZZS in FURS. Navedeno pa ne more predstavljati pravne podlage za opredelitev tožnice kot delodajalke in zavezanke po ZZRZI.
sklep I U 1479/2009Upravno sodiščeUpravni oddelek14.07.2010stvarna pristojnost – razmejitev pristojnosti med delovnim in upravnim sodiščem – prekinitev postopka – predhodno vprašanjeSodišče je v dosedanji sodni praksi že zavzelo stališče, da določili 5. in 6. odstavka 24. člena ZJU razmejitev pristojnosti med Delovnim in socialnim sodiščem ter Upravnim sodišče vežeta na to, ali je o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja po zakonu treba odločiti s sklepom ali pa z upravno odločbo. Z vidika presoje o stvarni pristojnosti sodišča za sodno varstvo je pomembno tudi, da sta določbi 3. odstavka 76. člena in 1. odstavek 77. člena ZJU specialni glede na določilo 100.a člena ZObr. Poleg tega je iz določila 7. odstavka 100.a člena ZObr dovolj očitno razvidno, da je bil namen zakonodajalca, da je pristojno sodišče iz 8. odstavka 100.a člena ZObr delovno in socialno sodišče in ne Upravno sodišče RS.Ker je izpodbijana odločitev iz druge točke izreka izpodbijane odločbe posledica odločitve organa iz prve točke izreka izpodbijane odločbe, je odločitev v upravnem sporu glede tožbe...
UPRS Sodba I U 1476/2016-10Upravno sodiščeUpravni oddelek11.07.2017zaposlovanje invalidov - prispevek za zaposlovanje invalidov - plačilo zaradi neizpolnjevanja kvote - zavezanec za plačiloZavezanec za plačilo zaradi neizpolnjevanja kvote je lahko le delodajalec, ki ni izpolnil dolžnosti zaposlovanja invalidov (oziroma nadomestnih izpolnitev). Specialnih določb za opredelitev delodajalca ZZRZI nima, zato je pri definiciji tega subjekta treba izhajati iz določb krovnega zakona, ki ureja delovna razmerja ZDR. Dodaten argument k razlogu, da tožnik v obravnavani zadevi ni delodajalec v smislu prvega odstavka 62. člena ZZRZI, je tudi dejstvo, da je tožnik podpisoval pogodbe o zaposlitvi na podlagi pooblastila, ki ga je dobil s strani Ministrstva za obrambo. Prenos pristojnosti za podpisovanje pogodb o zaposlitvi ne bi bil potreben, če bi bil tožnik lahko delodajalec v smislu krovnih zakonov ZDR, ZJU in ZObr kot specialnega za ureditev tožnikovega položaja kot organa v sestavi Ministrstva za obrambo.
UPRS sodba I U 1465/2015Upravno sodiščeUpravni oddelek11.05.2016javni natečaj - natečajna komisija - izbirni postopek - primernost kandidata - presoja strokovne usposobljenosti kandidata - kršitev postopka javnega natečajaPo presoji sodišča so utemeljeni tožničini ugovori, da iz navedene obrazložitve, ki se konkretno na tožnico sploh ne nanaša, ni mogoče utemeljiti zaključka, da tožnica ni bila izbrana za zasedbo navedenega uradniškega delovnega mesta iz razloga, ker ni izkazala toliko znanja in strokovnosti kot izbrani kandidat. Tožnica se utemeljeno sklicuje, da je pri pisnem preverjanju znanja dosegla 75 točk, izbrani kandidat pa 48 točk ter da je skupno (z ustnim preverjanjem znanja) dosegla 81,8 točk, izbrani kandidat pa 61,8 točk. Utemeljeno se tožnica sklicuje, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhajajo merila za izbiro najbolj usposobljenega kandidata ter da ni jasno, zakaj se pisno preverjanje znanja pri končni odločitvi ni upoštevalo.
sodba I U 1442/2011Upravno sodiščeUpravni oddelek19.11.2012javni uslužbenec – višji kriminalistični inšpektor - preiskovalec – zasedba prostega uradniškega delovnega mesta – javni natečaj – izbirni postopekPo 122. členu Ustave RS je zaposlitev v upravnih službah mogoča samo na podlagi javnega natečaja, razen v primerih, ki jih določa zakon. Zahteva po javnem natečaju ima namen zagotoviti izbiro najbolje usposobljenih kandidatov, ki bodo lahko največ prispevali k učinkovitemu in uspešnemu delu organa, vsebuje pa tudi zahtevo po pravnem sredstvu. V obravnavanem primeru je bila imenovana posebna komisija, ki je v izbirnem postopku ugotovila strokovno usposobljenost kandidatov in tiste, ki so izpolnili vnaprej predpisane pogoje, predlagala generalnemu direktorju Policije za zasedbo delovnega mesta „višji kriminalistični inšpektor preiskovalec“. Pri tem gre za specifično situacijo, saj je bilo z javno objavo razpisanih več uradniških delovnih mest, ki po številu niso bila omejena. To pomeni, da bi bilo lahko izbranih tudi več kandidatov, kot jih je bilo, če bi ti v postopku, ki je bil vnaprej dovolj natančno določen, dosegli zadostno število točk. Ker v tem primeru...
UPRS Sodba I U 1379/2016-22Upravno sodiščeUpravni oddelek20.06.2017imenovanje direktorja javnega zavoda - izbira najprimernejšega kandidata - prosta presoja organa - delovne izkušnje - kršitev prepovedi diskriminacije - izpolnjevanje razpisnih pogojevSodišče ne more samo odločiti, ali je bil določen razpisni pogoj izpolnjen, temveč je to v primarni pristojnosti organa, ki je zadolžen za izvedbo javnega razpisa, sodišče pa lahko presoja zgolj zakonitost odločitve organa ter tako vsebinsko zagotovi sodno varstvo kandidatu, ki po 36. členu ZZ zatrjuje kršitev pravil razpisnega postopka in da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.
UPRS sodba I U 1271/2015Upravno sodiščeUpravni oddelek31.05.2016javni razpis - natečajni pogoji - merila izbirnega postopka - neuvrstitev v izbirni postopek - pogoj izobrazbeToženka se je pri svoji presoji ustreznosti pogoja oprla na akreditacijo programa, kot jo je kot primarni koder (Razvrščanje po KLASIUS-P) izvršila institucija – Ekonomska fakulteta Univerza v Ljubljani, kot pripravljavec aktivnosti izidov izobraževanja in usposabljanja, in izhaja iz Priloge Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov od leta 2004 do leta 2010. Toženka je glede na razvrstitev tožnikovega izida izobraževanja in vsebino razpisnega pogoja lahko zaključila, da tožnik le-tega ne izpolnjuje. Res je, da je v Seznamu študijskih programov druge stopnje za leto 2010, razvrščenih po študijskih skupinah, študijski program Ekonomske fakultete – Poslovodenje in organizacija akreditiran na študijsko področje 34, enako Management, vendar to ni študijski program, ki ga je končal tožnik, za to se nanj kot podoben (ali po vsebini enak) tožnik ne more sklicevati.
sodba in sklep I U 1215/2009Upravno sodiščeUpravni oddelek08.07.2010javni natečaj – razveljavitev javnega natečaja – obrazložitev odločbe – izpolnjevanje natečajnih pogojev – smiselna uporaba ZUPZakonodajalec sodno varstvo tudi v primeru, če je bil izbran kandidat, ki ne izpolnjuje natečajnih pogojev, omejuje na pravico do odškodnine, razveljavitev sklepa o izbiri, akta o imenovanju in pogodbe o zaposlitvi ter ponovitev izbirnega postopka, ne predvideva pa sodnega varstva prek razveljavitve javnega razpisa.Določila splošnega upravnega postopka (ZUP) se (smiselno) uporabljajo ne samo za postopek javnega natečaja (1. odstavek 60. člena ZJU), ampak tudi za postopek (ne)izbire med kandidati (2. odstavek 65. člena ZJU). Po določilu 1. odstavka 214. člena ZUP mora obrazložitev obsegati ugotovljeno dejansko stanje z dokazi (2. točka), razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov (3. točka), in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo (5. točka).
UPRS Sodba I U 1210/2016-27Upravno sodiščeUpravni oddelek28.11.2018javni natečaj - neizbira na delovno mesto - natečajni pogoji - merila izbirnega postopkaBistveno je, da so bili v okviru posameznih faz izbirnega postopka vsi kandidati enakopravno obravnavani in da so torej imeli v konkretnem primeru vsi v drugo fazo uvrščeni kandidati enako izhodišče in s tem enake možnosti, da natečajno komisijo na podlagi enakih in vnaprej določenih ter ovrednotenih vprašanj s svojimi odgovori prepričajo, da so prav oni najbolj strokovno usposobljeni za zasedbo navedenega uradniškega delovnega mesta, torej, da so na ustnem razgovoru bila vsem postavljena enaka in vnaprej določena ter ovrednotena vprašanja, ki so zajemala tudi vprašanja o splošnem poznavanju bodočega delovnega mesta, ne le vprašanja, namenjena oblikovanju splošnega vtisa o kandidatu. Tako je bila vsem v drugo fazo izbirnega postopka uvrščenim kandidatom dana enaka možnost, da natečajno komisijo s svojim poznavanjem delovnega okolja oziroma razgledanostjo prepričajo, da so najbolj primerni za razpisano uradniško delovno mesto.

Izberi vse|Izvozi izbrane