Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 119cT02NS4lMjBaSlUmZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmZGF0YWJhc2UlNUJVUFJTJTVEPVVQUlMmX3N1Ym1pdD1pJUM1JUExJUM0JThEaSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZvcmRlcj1jb2RlJmRpcmVjdGlvbj1hc2M=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
sodba U 125/2004Upravno sodiščeUpravni oddelek16.09.2005prevedba v uradniški nazivPredmet tega upravnega spora je namreč le presoja zakonitosti odločbe o prevedbi v nov uradniški naziv, ki je bila opravljena po 194. členu ZJU. Brez pravne podlage pa je tudi tožnikova trditev, da bi morala biti prevedba v nov uradniški naziv opravljena šele po vzpostavitvi nove sistematizacije. 
sodba in sklep U 1448/2004Upravno sodiščeUpravni oddelek24.01.2005učinkovito pravno sredstvo - pravni interesPojem "neizbrani kandidat" iz drugega stavka 6. odstavka 65. člena ZJU je treba razlagati v tem smislu, da lahko upravni spor zoper odločbo posebne natečajne komisije o izbiri določenega kandidata sproži tudi tisti, ki je sicer bil izbran s strani posebne natečajne komisije, ni pa bil v nadaljnjem postopku izbran s strani pristojnega funkcionarja. Odločba o izbiri kandidatov se mora vročiti vsem izbranim kandidatom in tistim, ki niso bili izbrani, kateri pa morajo poleg sklepa prejeti tudi odločbo iz 6. odstavka 65. člena ZJU. Stranka, ki izkaže pravni interes v smislu ZJU, ima možnost vložiti tožbo v upravnem sporu zoper odločbo o imenovanju iz določila 2. odstavka 82. člena ZJU in na podlagi določila 1. odstavka 157. člena Ustave RS. Učinkovitega pravnega...
sodba U 115/2004Upravno sodiščeUpravni oddelek29.05.2006prevedba v nazivZa prevedbo nazivov po določbi 194. člena ZJU je edini kriterij višina izhodiščnega količnika delovnega mesta brez napredovanj v višje plačilne razrede pred opravljeno prevedbo. Na pravilnost odločitve o prevedbi naziva po 194. členu ZJU zato ne morejo vplivati navedbe o različnih opisih del in nalog po Uredbi glede na naziv, ki ga je tožeča stranka dosegla pred prevedbo naziva po ZJU in po njej, kakor tudi ne okoliščine glede izobrazbe, posebnih pogojev dela oziroma okoliščine zaradi katerih je bila pred prevedbo upravičena do 60% dodatka na izhodiščni količnik. 
sodba U 1889/2004Upravno sodiščeUpravni oddelek05.05.2006rok - stroški postopka - javni uslužbenec - obrazložitev odločbeUreditev pravnih sredstev v ZJU zoper odločitve pristojnih organov v postopku izbire in imenovanja kandidata za razpisano delovno mesto je na specifičen način predpisana možnost uresničevanja ustavne pravice do dostopa do delovnega mesta pod enakimi pogoji. Zoper odločbo oziroma sklep posebne natečajne komisije ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor, v katerem lahko neizbrani kandidat vloži tožbo iz razlogov, taksativno navedenih v 1., 2. in 4. točki 1. odstavka 65. člena ZJU, pa tudi v primeru, če je natečajna komisija ugotovila, da kandidat po strokovni usposobljenosti ni primeren za položaj, sam pa meni, da je. Ta razlog uveljavlja tožnik s tem, da kot neutemeljene ocenjuje navedbe tožene stranke o njegovem neustreznem poznavanju problematike področja. Izpodbijani akt v tem delu ni ustrezno obrazložen v skladu z določbo 1. odstavka 214. člena ZUP, zlasti...
sodba U 1181/2004Upravno sodiščeUpravni oddelek05.05.2006prevedba v uradniški naziv - javni uslužbenecPo 1. odstavku 194. člena ZJU se nazivi višjih upravnih delavcev in upravnih delavcev v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti najkasneje do 1. 1. 2004 prevedejo v nove nazive glede na izhodiščne količnike za določitev osnovne plače. Definicija izhodiščnega količnika je opredeljena z določbo 2. odstavka 194. člena ZJU, po kateri se za izhodiščni količnik šteje količnik, ki je v zakonu ali podzakonskem predpisu ali v skladu z njima izdanem ustreznem aktu določen kot količnik za določitev osnovne plače oziroma količnik delovnega mesta brez napredovanj v višje plačilne razrede. Za prevedbo nazivov višjih upravnih delavcev in upravnih delavcev je po določbah ZJU edini kriterij višina izhodiščnega količnika delovnega mesta brez napredovanj v višje plačilne razrede. Ugovori o predhodni nepravilni razporeditvi na delovno mesto ob prezaposlitvi delavcev Agencije za plačilni...
Sodba U 188/2004Upravno sodiščeUpravni oddelek14.01.2005javni uslužbenci - prevedba v uradniški naziv po ZJUPo presoji sodišča v določbah ZJU, ki se je pričel uporabljati 28. 6. 2003, ni podlage za to, da se uradniku z več kot petimi leti službene dobe, ki je pridobil visoko izobrazbo po 28. 6. 2003, in ki je bil s prvo premestitvijo razporejen na delovno mesto, za katerega se v skladu s sistematizacijo sprejeto po ZJU zahteva visoka izobrazba, naloži obveznost opravljanja državnega izpita iz javne uprave. Ker iz podatkov v spisih niti ne izhaja, da je do razporeditve in prve premestitve, ki je predpisana v določbi 189. člena ZJU, pri tožnici prišlo že ob sami prevedbi v naziv višji referent II, tudi ni dejanske in pravne podlage za sklep, da prehodna določba 193. člena po kateri se šteje, da uradnik izpolnjuje pogoje glede strokovnega izpita, po že opravljeni prevedbi v nov naziv uradnik ne more biti upoštevana.
sodba U 167/2006Upravno sodiščeUpravni oddelek11.05.2006zavezanec - oseba javnega prava - javni interes - dostop do infromacij javnega značajaV pravni teoriji ni enotnega stališča o tem, kdaj se neka pravna oseba uvršča med osebe javnega oziroma zasebnega prava. Zato je pravna teorija izoblikovala kriterije, po katerih se v vsakem posameznem primeru ugotavlja, kam določena pravna oseba spada. Razvrstitev je odvisna od celote značilnosti in razmerij pravnega subjekta. Prvi kriterij, ki ga pravni teoretiki navajajo za razvrstitev, je akt ustanovitve. Tako med osebe javnega prava praviloma razvrščajo tiste, ki so ustanovljene z zakonom ali upravnim aktom ter izvajajo javne naloge oziroma javna pooblastila. Za razlikovanje pa je pomembno tudi: način pridobitve premoženja, odgovornost za obveznosti, prevladujoča vloga države v organih upravljanja, ne le kot delničarke, ampak tudi kot oblastnega organa. 
Sodba VIII Ips 2/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek25.05.2009javni zavod - napredovanje - postopek za varstvo pravic - zavrženje ugovoraOb uveljavitvi ZSPJS je na podlagi prvega odstavka 52. člena tega zakona ostal v veljavi takrat veljavni Pravilnik o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja znanosti in tehnologije, ki je glede varstva pravic zaposlenih v javnih zavodih zoper odločitve o (ne)napredovanju določal dvostopenjski postopek pri delodajalcu.
Sklep VIII R 20/2010Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek02.11.2010spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - razveljavitev odločbe o imenovanju v naziv - upravni sporKer je bil tožnik imenovan v naziv z odločbo, ki je v smislu določb ZJU akt upravnega odločanja, ima enak značaj tudi akt tožene stranke, s katerim je bila navedena odločba razveljavljena in ki je predmet tega spora.
UPRS sodba II U 191/2013Upravno sodiščeUpravni oddelek02.07.2014javni uslužbenec - javni natečaj za zasedbo uradniškega delovnega mesta - pogoji za zasedbo delovnega mesta – neizpolnjevanje pogojev - delovne izkušnje - odškodninaIzbrani kandidat v času prijave na javni natečaj ni izpolnjeval natečajnega pogoja zahtevanih delovnih izkušenj v skladu s 13. točko 6. člena ZJU, zaradi česar je utemeljen tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine.
Sodba VIII Ips 13/2014Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek12.05.2014prenehanje pogodbe o zaposlitvi - policija - obsodba za kaznivo dejanje - ugotovitveni sklep o prenehanju delovnega razmerjaZPol prenehanje delovnega razmerja strogo veže na izdajo ugotovitvenega sklepa. Šele z izdajo takega sklepa delavcu preneha delovno razmerje. Če predstojnik sklepa ne izda, delavcu delovno razmerje ne preneha.Po tretjem odstavku 24. člena ZJU pritožba zoper odločitev o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja ne zadrži izvršitve, razen v primeru prenehanja delovnega razmerja. Gre za določbo, ki vsebuje splošno pravilo, medtem ko že sam ZJU vsebuje nekaj izjem, med drugim izjeme iz prvega odstavku 154. člena ZJU ter glede na 3. točko prvega odstavka 154. člena ZJU izjeme, ki so določene v področnih zakonih.
VSRS sodba VIII Ips 104/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek24.11.2015dopuščena revizija - premestitev - obrazložitev sklepa o premestitvi - prepis zakonskega razlogaOb izhodišču, da je treba sklep predstojnika o premestitvi in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS obravnavati kot celoto, mora komisija pri zagotavljanju standarda zadostne obrazložitve ob presoji pritožbe javnega uslužbenca zoper prvostopenjski sklep poleg določbe 24. člena ZJU upoštevati tudi določbo 214. člena ZUP, iz katere izhaja, kaj mora vsebovati obrazložitev odločbe. To izhaja tudi iz prvega odstavka 254. člena ZUP, po katerem se določbe tega zakona, ki se nanašajo na odločbo, smiselno uporabljajo tudi za odločbo o pritožbi. Standardu obrazloženosti pisnega sklepa o pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca ne zadosti le prepis zakonske opredelitve razloga za premestitev javnega uslužbenca.
UPRS sodba III U 106/2015Upravno sodiščeUpravni oddelek01.07.2015javni natečaj - sklep o neizbiri - vabilo na razgovor – vročitev vabila – osebna vročitev - smiselna uporaba ZUPV zadevi je vabilo na razgovor tožniku nedvomno omogočalo pravico do sodelovanja v izbirnem postopku, neudeležba na razgovoru pa mu je celo odvzela pravico do pritožbe zoper sklep o neizbiri. Zato bi moralo biti vabilo vročeno na način iz 87. člena ZUP, saj Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih česa drugega ne določa.
UPRS sklep III U 200/2015Upravno sodiščeUpravni oddelek20.05.2016javna agencija - imenovanje direktorja javne agencije - pogoji za imenovanje direktorja javne agencije - neizbira kandidata - izpodbojna tožba - zavrženje tožbe - pravni interes – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – akt politične diskrecijeV zadevi ni sporno, da je bil novi direktor na podlagi javnega natečaja, v katerem je bil izdan izpodbijani sklep, že imenovan pred vložitvijo tožbe. Iz upravnega spisa sicer izhaja, da je bilo obvestilo o imenovanju izbranega kandidata tožniku posredovano 17. 2. 2015. Vročitev navedenega obvestila sicer ni izkazana, kar pa na odločitev v stvari ne vpliva, saj tožnik v tožbi sam zatrjuje, da je bil o imenovanju direktorja seznanjen 17. 2. 2015. Iz navedenega izhaja, da je bil postopek javnega natečaja, v katerem je bil izdan izpodbijani sklep, zaključen pred vložitvijo tožbe z imenovanjem novega direktorja. Tožnik s tožbo zahteva odpravo odločbe Sveta AVP o izbiri kandidata za direktorja. Sodišče meni, da tožnik ni izkazal pravnega interesa za vložitev izbodbojne tožbe. Z imenovanjem novega direktorja je bil postopek za imenovanje zaključen na način, da za direktorja ni bil imenovan tožnik, kot neizbrani kandidat. Zato si z naknadnim predlogom, naj se sklep odpravi...
VSRS Sodba in sklep VIII Ips 129/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek18.07.2018odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - nezakonitost odpovedi - univerza - izstop iz članstva - sprememba delodajalca - prenos dejavnosti - prenos delavcev - pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom - nova pogodba o zaposlitvi - razvezni pogojČe sodišče ne sledi pravnemu naziranju stranke glede materialnopravnih vprašanj, mu ni mogoče očitati bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti kršitev ustavnih pravic, pač pa gre lahko kvečjemu za zmotno uporabo materialnega prava. Kršitve iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP sodišče druge stopnje sploh ne more storiti. Ta kršitev je podana, če sodišče izda sodbo brez glavne obravnave, pa bi bilo treba opraviti glavno obravnavo. Glavna obravnava se izvede pred sodiščem prve stopnje in se pred tem sodiščem zaključi, ko je zadeva zrela za odločitev (291. člen ZPP). Obravnava pred sodiščem druge stopnje (347. člen ZPP) ni del glavne obravnave. Če je sodišče druge stopnje ne izvede, pa bi jo moralo, to lahko predstavlja le bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v povezavi s 347. členom ZPP. Univerzi ne gre odrekati njene avtonomnosti, vendar ta ne seže tako daleč, da bi prevladala nad pravicami zaposlenih iz delovnega...
VSRS Sodba X Ips 19/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.04.2019dopuščena revizija - izbira na delovno mesto direktorja javne agencije - izbira ministra - odločba o izbiri - obrazloženost odločbe - javni natečaj - strokovna usposobljenost kandidata - diskrecijaDirektor Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence (AVK) se izbere v postopku (rednega) javnega natečaja in ne po določbah ZJU, ki se nanašajo na poseben javni natečaj. Minister ima pooblastilo, da med kandidati, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za direktorja, izbere določenega kandidata, vendar izbire ne opravi politično, pravno nevezano, to je brez upoštevanja največje kandidatove strokovne usposobljenosti. S tem ko je zakonodajalec določil sredstvo, ki omogoča sodni nadzor nad pravilnostjo in zakonitostjo odločbe o izbiri, je neizbranemu kandidatu pripoznal tudi pravno varovani interes, ki ga iz razlogov po prvem odstavku 65. člena ZJU namesto s pritožbo lahko zaščiti s sprožitvijo postopka sodnega varstva. V skladu s 3. točko navedene določbe v njem lahko uveljavlja, da je bil izbran kandidat, ki po merilih izbirnega postopka očitno ni dosegel...
sodba U 21/2004Upravno sodiščeUpravni oddelek19.05.2006delovno razmerjeŠe pred pravnomočno odločitvijo v upravnem sporu je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo št. U-I-294/04-15 z dne 16.6.2005 v 1. odstavku 193. člena Zakona o javnih uslužbencih, razveljavilo besede "sicer jim preneha delovno razmerje"., kar pomeni, da ni več pravne podlage, na kateri temelji odločitev tožene stranke. 
UPRS Sodba III U 220/2017-10Upravno sodiščeUpravni oddelek19.10.2018javni natečaj za zasedbo delovnega mesta - pogoji za zasedbo delovnega mesta - neizbrani kandidat - obrazložitev odločitveDržavni organ, ki razpiše javni natečaj za prosto uradniško delovno mesto, je po določbi 63. člena ZJU dolžan neizbranemu kandidatu zgolj pojasniti razloge, zakaj ni bil izbran, ne pa tudi, kdo je bil izbrani kandidat. Tožnica tega, da bi bila v izbirnem postopku obravnavana neenako glede na druge prijavljene kandidate ne zatrjuje, v izpodbijani odločbi pa ji je bil pojasnjen potek postopka, merila, ki so bila upoštevana pri ocenjevanju prijavljenih kandidatov ter razlogi, zaradi katerih ni bila izbrana. Zgolj dejstvo, da je tožnica izpolnjevala vse formalne pogoje za razpisano delovno mesto, torej še ni razlog, da bi bila na tako delovno mesto tudi izbrana.
sodba U 224/2004Upravno sodiščeUpravni oddelek16.06.2006razpis za delovno mesto - pritožba - javni uslužbenecKer določba ZJU izrecno govori o obvestilu o neuspelem javnem natečaju (in ne o sklepu oziroma upravni odločbi), sodišče pritrjuje toženi stranki, da zoper takšno obvestilo ni pravnega sredstva. Tudi po oceni sodišča v takšnem primeru, ko nihče od kandidatov ni bil izbran, v pravice oziroma pravne koristi kandidata za razpisano uradniško delovno mesto še ni bilo poseženo. 
VSRS sodba VIII Ips 228/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.02.2016dopuščena revizija - premestitev - obrazložitev sklepa o premestitvi - prepis zakonskega razlogaOb izhodišču, da je treba sklep predstojnika o premestitvi in sklep Komisije obravnavati kot celoto, mora Komisija pri zagotavljanju standarda zadostne obrazložitve ob presoji pritožbe javnega uslužbenca zoper prvostopenjski sklep poleg določbe 24. člena ZJU upoštevati tudi določbo 214. člena ZUP, iz katere izhaja, kaj mora vsebovati obrazložitev odločbe. To izhaja tudi iz prvega odstavka 254. člena ZUP, po katerem se določbe tega zakona, ki se nanašajo na odločbo, smiselno uporabljajo tudi za odločbo o pritožbi. Standardu obrazloženosti pisnega sklepa o pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca ne zadosti le prepis zakonske opredelitve razloga za premestitev javnega uslužbenca.

Izberi vse|Izvozi izbrane