<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS Sodba I U 1129/2016-26
ECLI:SI:UPRS:2017:I.U.1129.2016.26

Evidenčna številka:UP00014136
Datum odločbe:06.09.2017
Senat, sodnik posameznik:mag. Darinka Dekleva Marguč (preds.), mag. Damjan Gantar (poroč.), Liljana Polanec
Področje:JAVNI USLUŽBENCI
Institut:javni razpis - neizbira na delovno mesto - natečajni pogoji - merila izbirnega postopka

Jedro

Ustava RS kandidatu, ki se prijavi na razpisano delovno mesto, v tretjem odstavku 49. člena ne podeljuje pravice biti izbran na delovno mesto, za katero je bil razpisan javni natečaj, temveč ima oseba le pravico kandidirati za razpisano delovno mesto pod enakimi pogoji kot vsi drugi kandidati.

Državni organ je neizbranemu kandidatu dolžan pojasniti, kaj je bil razlog, da ni bil izbran. Ker v konkretnem primeru ni šlo za neizbiro kandidata, ki izpolnjuje natečajne pogoje brez obrazložitve, zakaj ni bil izbran, tudi ni šlo za kršitev členov URS, ki jih tožnik v tožbi oziroma popravljeni tožbi navaja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom odločil, da se tožnik ne izbere za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta višji pravosodni svetovalec - strokovni sodelavec na Kazenskem oddelku pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. V obrazložitvi odločbe navaja, da je bil v skladu s prvim odstavkom 58. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU) javni natečaj za zasedbo treh prostih delovnih mest na Kazenskem oddelku pri Okrožnem sodišču v Ljubljani objavljen na spletni strani Okrožnega sodišča v Ljubljani ter Zavoda RS za zaposlovanje. Natečajna komisija za izbiro javnega uslužbenca je odločila, da bo natečajni postopek potekal v več fazah. V prvi fazi je pregledala vse prispele vloge ter odločila, da se uvrstijo v izbirni postopek vsi kandidati, katerih vloge so bile pravočasne, in če izpolnjujejo natečajne pogoje. V drugi fazi je potekal izbirni postopek, potekal pa je v dveh fazah. Prva faza je bila pisni preizkus in so se vanjo uvrstili kandidati, ki so izpolnjevali z natečajem predpisane pogoje. Tožeča stranka je bila uvrščena v izbirni postopek, zato je pristopila k pisnemu preizkusu. Natečajna komisija se je odločila, da se v drugo fazo izbirnega postopka, to je razgovor, uvrstijo tisti kandidati, ki so na pisnem preizkusu dosegli najmanj 14 točk od možnih 19. Tožnik se je sicer udeležil pisnega preizkusa, vendar pa je dosegel 12 točk in se zato ni uvrstil v drugo fazo izbirnega postopka, to je v razgovor.

2. Tožnik se je zoper prvostopenjski sklep pritožil, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil.

3. Tožnik v tožbi navaja, da izpolnjuje pogoj za zasedbo razpisanega delovnega mesta (na tri mesta sta bili namreč izbrani dve kandidatki, na eno mesto pa nihče ni bil zbran), zato je potrebno sklep o neizbiri spremeniti v sklep o izbiri tožnika za prosto delovno mesto. Odločitev o njegovi neizbiri ni vsebinsko obrazložena. Po tožnikovem mnenju je nezakonito, da državni organ ne izbere kandidata, čeprav kandidat izpolnjuje vse pogoje iz objavljenega natečaja. Na tak način se lahko tudi zgodi, da ni izbran noben kandidat, če se v postopku ne more potrditi določenega vnaprej favoriziranega kandidata. Nadalje se sklicuje na to, da ZJU določa posebej odškodnino za primer, če je izbran kandidat, ki ne izpolnjuje natečajnih pogojev. V primeru, ko nastane kandidatu škoda na drugačen način, pa se uporabijo splošna načela odškodninske odgovornosti. Tožniku je nastala škoda zaradi porabljenih dveh dni dopusta, ki bi ju sicer lahko uporabil za preživljanje časa z mladoletnima otrokoma.

4. Poleg tega bi morala biti merila za izbiro kandidatov vnaprej določena in objavljena v pogojih natečaja, oziroma bi moral biti kandidat z njimi seznanjen takoj, ko je mogoče.

5. Tožniku tudi ni bil omogočen celoten vpogled v zanj relevantno gradivo. Kandidat lahko skladno s 63. členom ZJU pod nadzorom uradne osebe vpogledala v vse podatke, ki jih je izbrani kandidat navedel v prijavi na javni natečaj. Prvostopenjski organ pa je tožniku omejil vpogled s prekritjem imen, ki jih je nadomestil s številkama 15 in 23 zaradi varovanja osebnih podatkov. S tem je bila kršena tožnikova pravica do seznanitve s podatki, ki so bili podlaga za odločbo. Vendar je to nepravilnost sanirala odločitev drugostopenjskega organa, ki je imena izbranih kandidatk navedel, ni pa tega štela za nepravilnost v postopku, zaradi katere bi pritožbi ugodil.

6. Razen tega je bil za zasedbo delovnega mesta določen pravniški državni izpit in dve leti delovnih izkušenj. Po tožnikovem mnenju ena od kandidatk, ki je bila izbrana, ne izpolnjuje razpisnega pogoja dveh let delovnih izkušenj. Komaj je presegla dve leti z upoštevanjem volonterskega pripravništva. V delovne izkušnje se ji je upoštevalo tudi volontersko pripravništvo v trajanju pet mesecev, kar je v nasprotju z natečajnimi pogoji, kjer je navedeno, da kandidat v obrazcu navede datum sklenitve in datum prekinitve delovnega razmerja pri posameznem delodajalcu ter kratko opiše delo, ki ga je opravljal pri tem delodajalcu. Drugostopenjski organ pa je k delovnim izkušnjam prišteval celo njeno uredniško delo. Pripravništvo brez pravniškega državnega izpita se ne more šteti v delovne izkušnje. Druga kandidatka pa je bila na porodniškem dopustu in torej določene delovne dobe ni izpolnila na delovnem mestu. Obe kandidatki sta opravljali pravniški državni izpit mnogo kasneje kot tožnik. Prišlo je do obida ZJU, ki določa, da se za zasedbo delovnega mesta izbere kandidat, ki je najbolj strokovno usposobljen.

7. Tožnik v tožbi tudi navaja, da se je pisni preizkus opravljal brez omogočenega vpogleda v zakon. Podani so bili primeri, glede katerih sodna praksa ni povsem enotna. Naloge niso bile sestavljene pregledno in jasno in so bile mogoče različne interpretacije. Nadalje tožnik podrobneje opisuje, zakaj je po njegovem mnenju pismene naloge niso bile ustrezne. Pritožbena komisija je ugotovila, da je prišlo pri ocenjevanju do napak za najmanj pol točke med izbrano kandidatko in tožnikom, vendar pa je pri tem zaključila, da tudi v primeru pravilne ocene tožnik ne bi bil uvrščen v drugo fazo izbirnega postopka. Razen tega iz razpisne dokumentacije tudi ni razvidno, da bi bili kandidati seznanjeni z merili izbire.

8. Poleg tega je bil v primerjavi s tistimi kandidati, ki delajo na Okrožnem sodišču v Ljubljani, v diskriminiranem položaju, saj je moral vzeti v službi dopust. Kandidatka, ki že opravlja delo na istem sodišču, pa je v priviligiranem položaju pri odločitvi članov komisije, ki jo že poznajo, da jo predlagajo kot ustrezno kandidatko. Njen rezultat pisnega preizkusa kaže, da je že prej poznala problematiko, ki se je ugotavljala kot kriterij strokovnosti. S postopanjem prvostopenjskega organa mu je bila kršena pravica do svobodne izbire delovnega mesta pod enakimi pogoji, svobodne izbire poklica in zaposlitve, enakega varstva pravic in poštenega postopka. Neizbor kandidata na razpisano tretje prosto delovno mesto mu implicitno sporoča, da ni strokovno usposobljen za razpisano delovno mesto, kar ni res. Takšna ugotovitev je zanj žaljiva. Poleg tega merila tudi niso bila obrazložena. Merila so bila sprejeta 18. 3. 2016, določala so, da se na ustni razgovor uvrstijo kandidati, ki na pisnem preizkusu dosežejo 14 točk ali več. Merila so brez vsebinske obrazložitve, kako naj bi bila naloga sestavljena, kakšna znanja se preizkuša in kako je vsebina preizkusa povezana s strokovno usposobljenostjo za razpisano delovno mesto. Na ustnem razgovoru je bil lahko kandidat ocenjen z oceno od 1 do 10. V poročilu natečajne komisije ni nobenih navedb o vprašanjih in odgovorih.

9. Tožnik predlaga, naj se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi, da se ugotovi, da tožnik izpolnjuje pogoje za zasedbo tretje razpisanega delovnega mesta, podrejeno pa, da se odloči, da tožniku ni bil omogočen vpogled v gradivo natečajnega postopka, ki sta ga predložili izbrani kandidatki, ter da se ugotovi, da kandidatki A.A. in B.B. ne izpolnjujeta pogojev za zasedbo razpisanega delovnega mesta in da mora tožena stranka tožniku plačati odškodnino, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, podredno pa, če ni nobenemu od prejšnjih predlogov ugodeno, pa tožnik sodišču predlaga, naj sklep odpravi ter zadevo vrne v nov postopek, podredno pa še, da se ugotovi, da so bile tožniku kršene ustavne pravice do dostopa do delovnega mesta pod enakimi pogoji in pravica do enakega varstva pravic ter da je javni natečaj potekal nezakonito in se v celoti razveljavi ter natečajni postopek ponovi.

10. Prvostopenjski organ, to je Okrožno sodišče v Ljubljani, je v odgovoru na tožbo opisalo, kako je potekal celoten postopek od razpisa do izbire. Ne držijo navedbe, da zgolj izpolnjevanje formalnih pogojev pomeni avtomatsko izkazovanje strokovne usposobljenosti. Izpolnjevanje formalnih pogojev omogoča le sodelovanje v natečajnem postopku. Tudi količina delovnih izkušenj še ne izkazuje, da je nekdo avtomatično strokovno usposobljen. V tem primeru izbirni postopek s pisnimi preizkusi in ustnimi razgovori sploh ne bi bil mogoč. Tožnik v nobenem primeru ne bi mogel biti izbran, ker ni prišel v drugo fazo izbirnega postopka (ustni razgovor). Tožnik je v pisnem preizkusu dosegel 12 točk od 19 in tako ni dosegel dovolj točk za uvrstitev v naslednjo fazo izbirnega postopka, saj je bilo potrebno za uvrstitev doseči najmanj 14 točk. V izbirnem postopku so sodelovali le kandidati pravniki s pravniškim državnim izpitom, kar posledično pomeni, da so vsi imeli najmanj dve leti delovnih izkušenj. Vsi kandidati natečajnega postopka se ga udeležujejo v svojem zasebnem času in zaradi tega tožnik ni bil v slabšem položaju kot ostali kandidati. Prav tako vnaprej vedo, da posamezne faze izbirnega postopka potekajo med poslovnim časom organov. Prvostopenjski organ predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

11. Tožnik v popravljeni tožbi predlaga, naj se oba akta (prvostopenjski in drugostopenjski) odpravita in naj sodišče odloči, da se tožnika izbere na zasedbo prostega delovnega mesta, podrejeno pa, naj se zadeva vrne v ponovno odločanje organu prve stopnje oziroma podrejeno v ponovno odločanje pritožbenemu organu. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka. Umaknil pa je predlog glede ugotovitve, da izbrana kandidatka B.B. ne izpolnjuje pogojev za zasedbo razpisanega delovnega mesta. Po tožnikovem mnenju bi moral tudi postopek v tem sporu potekati po pravilih za spore iz delovnega razmerja. Poleg tega o pritožbi zoper odločitev sodišča o neizbiri odloča Komisija vlade za delovna razmerja, ki je del izvršilne veje oblasti. Ureditev, ki tako določa, pa je v nasprotju z ustavnim načelom neodvisnosti sodstva.

12. Tožena stranka (drugostopenjski organ) je v odgovoru na tožbo povzela potek celotnega postopka in navedla, da je bil tožnik uvrščen v izbirni postopek in da je na pisnem preizkusu dosegel 12 točk in se zato ni uvrstil v drugo fazo izbirnega postopka. Zgolj izpolnjevanje natečajnih pogojev ne pomeni avtomatsko izkazovanje strokovne usposobljenosti, ampak to omogoča le sodelovanje v izbirnem postopku. Razen tega niti v javnem natečaju niti v relevantni zakonodaji ni zahtevano, da se za razpisano delovno mesto zahteva dve leti delovnih izkušenj po opravi pravniškega državnega izpita. Upoštevajo se tudi delovne izkušnje v času pripravništva v isti stopnji izobrazbe ne glede na to, ali je bilo delovno razmerje sklenjeno oziroma pripravništvo opravljeno pri istem ali pri drugem delodajalcu. Pod delovne izkušnje se upošteva tudi delo na enaki stopnji zahtevnosti, kot je delovno mesto, za katero oseba kandidira. Izbrana kandidatka A.A. ima opravljeno volontersko pripravništvo, nadaljevala je s sodniškim pripravništvom, nato pa je sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas na Okrožnem sodišču v Ljubljani, kar je, upoštevajoč dan izteka roka za prijavo na javni natečaj, dve leti dva meseca in dva dni delovnih izkušenj. Tožena stranka se ne strinja s tožbeno navedbo, da odločitev ni vsebinsko obrazložena. Iz obrazložitve je jasno razvidno, da tožnik ni strokovno najbolj usposobljen, saj se ni uvrstil v drugo fazo izbirnega postopka, ker je dosegel le 12 točk in ne 14, kot so se zahtevale za uvrstitev v drugo fazo izbirnega postopka. Natečajna komisija je sprejela merila, ki so razvidna iz ocenjevalnih listov in na katere se je oprl prvostopenjski organ pri presoji strokovne usposobljenosti tožnika. Neutemeljene so tudi navedbe, da naj bi tožniku nastala škoda zaradi porabljenih dni letnega dopusta. Kandidati so v enakem položaju in se prostovoljno udeležujejo pisnih in ustnih preizkusov in vnaprej vedo, da bo določena faza izbirnega postopka potekala med poslovnim časom organa. Tožnik, ki je v Kranju, se je prostovoljno prijavil na razpisano delovno mesto, ki je v Ljubljani, in to pomeni, da je tudi pristal na to, da se bo udeležil izbirnega postopka. Niti Ustava RS (v nadaljevanju URS) niti ZJU niti kateri drug predpis ne zagotavljajo kandidatu, da bi moral biti izbran. Kandidati imajo zgolj pravico do enake obravnave, to je, da se vsakomur pod enakimi pogoji zagotovi dostop do delovnega mesta in da je izbran tisti, ki je strokovno najbolj usposobljen. Ni pa vnaprejšnje pravice, da bo kandidat na razpisano uradniško delovno mesto tudi izbran. Prav tako niso utemeljene tožbene navedbe, češ da iz 62. člena ZJU izhaja, da morajo biti merila vnaprej določena in objavljena v pogojih javnega natečaja. Niti ZJU niti Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih (v nadaljevanju Uredba) tega ne zahtevata. Tretji odstavek 19. člena Uredbe določa, da besedilo objave javnega natečaja lahko vsebuje tudi merila za izbiro, če so bila določena pred objavo javnega natečaja, tretji odstavek 22. člena Uredbe pa določa, da tisti, ki vodi izbirni postopek oziroma natečajna komisija pred začetkom izbirnega postopka pisno določita merila za izbiro in metode preverjanja strokovne usposobljenosti. Iz dokumentacije je razvidno, da je natečajna komisija določila merila za izbiro za prvo fazo 7. 3. 2016, za drugo fazo (pisni preizkus) 18. 3. 2016 in za ustni razgovor 8. 4. 2016. Iz pisnega preizkusa izhaja, da so bila vprašanja postavljena jasno, pregledno in natančno. Kriterij ocenjevanja je bil določen vnaprej z merili iz dne 18. 3. 2016, sam pisni preizkus pa je potekal 25. 3. 2016. Iz meril izhaja, da bodo v naslednjo fazo prišli kandidati, ki so na pisnem preizkusu dosegli najmanj 14 od možnih 19 točk. To sicer res ni bilo napisano na nalogah, vendar to ne predstavlja kršitve izbirnega postopka, saj niti ZJU niti Uredba ne zahtevata od delodajalca, da bi v vprašalnik pisnega preizkusa navedel prag za uvrstitev v naslednjo fazo izbirnega postopka. Tožnikovo oporekanje merilom iz ustnega razgovora pa je irelevantno, saj se na ustni razgovor ni uvrstil. Nadalje tožena stranka podrobno pojasnjuje, zakaj vprašanjem iz pismene naloge ni možno oporekati in zakaj je v tem delu tožba neutemeljena. Vpogled v spis je bil tožniku omogočen z zavarovanjem osebnih podatkov izbranih kandidatk. Tudi na osnovi podatkov, pridobljenih z vpogledom v gradivo izbirnega postopka, je vložil pritožbo in tožbo, tako da ni utrpel kršitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva in enakega varstva pravic. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo zavrne, svoje stroške pa trpi vsaka stranka sama.

13. Sodišče je v postopek pritegnilo še izbrano kandidatko A.A. (ne pa B.B., ker je tožnik glede nje tožbeni zahtevek umaknil) kot stranko z interesom. Stranka z interesom se v odgovoru na tožbo pridružuje stališčem, ki jih je zavzelo Okrožno sodišče v Ljubljani in Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja in se je že zaposlila na Okrožnem sodišču v Ljubljani kot višja pravosodna svetovalka za nedoločen čas. Predlaga, naj se tožba zavrne, tožnik pa naj nosi vse stroške postopka.

14. Tožnik je podal še eno pripravljalno vlogo, v kateri navaja, da izpolnjuje pogoje za izvolitev v sodniško funkcijo, iz natečajnega postopka pa izhaja zaključek, da ni dovolj strokovno usposobljen za mesto višjega pravosodnega svetovalca. Nadalje navaja, da je njegov primarni zahtevek, da se ugotovi, da izpolnjuje pogoje za delovno mesto, ki ni bilo zasedeno in ni njegov cilj, da se razveljavi pogodba o zaposlitvi s kandidatko, ki ne izpolnjuje natečajnega pogoja delovnih izkušenj, če njegova pravica s tem ni prizadeta. Tožniku se zdi nezakonito sprotno arbitrarno določanje pogojev šele v natečajnem postopku. Strokovna usposobljenost se določa z izobrazbo in delovnimi izkušnjami. Tožnik ponovno izraža nestrinjanje z neizbiro kandidata, ki sicer izpolnjuje razpisne pogoje. Ponovno izraža nestrinjanje s tem, da se volontersko pripravništvo šteje med delovne izkušnje.

K točki I izreka:

15. Tožba ni utemeljena.

16. Sodišče najprej uvodoma pojasnjuje, da potem, ko je tožnik popravil tožbo, še vedno ni povsem točno navedel imena tožene stranke, saj je navedel kot toženo stranko dva subjekta in sicer: 1. Republika Slovenija, ki jo zastopa Vlada Republike Slovenije, Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja in 2. Republika Slovenija, ki jo zastopa Okrožno sodišče v Ljubljani. S tem v zvezi sodišče pojasnjuje, da je Republika Slovenija ena sama pravna oseba in ne more nastopati v upravnem sporu v svojstvu dveh različnih subjektov. Zastopa pa jo lahko v tem primeru le Vlada Republike Slovenije, saj je v petem odstavku 17. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) določeno, da toženca v upravnem sporu zastopa organ, ki je izdal akt, s katerim je bil postopek odločanja končan. Glede na navedeno je lahko tožena stranka v tem primeru le Republika Slovenija, ki jo zastopa Vlada Republike Slovenije, Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja, ne more pa je zastopati prvostopenjski organ, to je Okrožno sodišče v Ljubljani.

17. Sodišče v navedeni zadevi ugotavlja, da je natečajni postopek potekal v skladu z določili ZJU. Skladno z 58. členom ZJU je bil objavljen javni natečaj ter potem imenovana izbirna komisija, kot to določa tretji odstavek 60. člena ZJU. Nadalje je bil opravljen izbirni postopek tako, kot določa 61. člen ZJU, v katerem se je presojalo usposobljenost kandidatov. Drugi odstavek 61. člena ZJU določa, da se izbirni postopek lahko opravi v več fazah, tako da se kandidati postopno izločajo. Opravi se v obliki presojanja strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo je predložil kandidat, pisnega preizkusa usposobljenosti, ustnega razgovora ali v drugi obliki. Tudi temu določilu je sledil prvostopenjski organ, saj je po pregledu dokumentacije opravil pisni preizkus usposobljenosti kandidatov, na koncu pa še ustni razgovor. Kandidati so se postopno izločali in ker tožnik na pisnem preizkusu ni zbral najmanj 14 točk, je bil zato v tej fazi izločen in iz tega razloga ni mogel biti imenovan tudi na tisto delovno mesto, ki je ostalo nezasedeno. Postopek je tako glede na navedeno potekal v skladu s citiranimi določili ZJU. V zvezi s posameznimi tožbenimi navedbami pa sodišče odgovarja sledeče:

18. Tožnik v tožbi navaja, da zato ker izpolnjuje pogoje za zasedbo tretjega razpisanega delovnega mesta, je potrebno sklep o neizbiri spremeniti v sklep o izbiri. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da URS kandidatu, ki se prijavi na razpisano delovno mesto, v tretjem odstavku 49. člena ne podeljuje pravice biti izbran na delovno mesto, za katero je bil razpisan javni natečaj, temveč ima oseba le pravico kandidirati za razpisano delovno mesto pod enakimi pogoji kot vsi drugi kandidati. S tem v zvezi je Vrhovno sodišče RS že v sodbi I Up 274/2008 z dne 14. 12. 2009 navedlo, da dostopnost vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji pomeni zagotavljanje enakih možnosti pri zaposlovanju in enako dostopnost do izpolnitve pogojev, ki tako enakopravnost omogočajo, pri čemer določba 49. člena URS zagotavlja le dostopnost vsakega delovnega mesta vsakomur pod enakimi pogoji, ne pa tudi vnaprejšnje pravice, da bo na razpisano delovno mesto izbran (enako tudi Ustavno sodišče RS v svojih odločbah, npr. sklep Up 36/2000 z dne 11. 9. 2000, sklep Up 1/98 z dne 12. 1. 1998 in sklep Up 23/98 z dne 25. 2. 1998). Ta ustavna norma zagotavlja le enako dostopnost, torej možnost, da se vsak posameznik pod enakimi pogoji poteguje za katerokoli delovno mesto, če zanj izpolnjuje predpisane pogoje, ne zagotavlja pa, da bo ali da bi moral biti izbran prav on. Sodišče se torej ne strinja s tožbeno navedbo, da bi zgolj zato, ker nekdo izpolnjuje razpisne pogoje, moral biti izbran tudi v primeru, če za tisto delovno mesto nihče drug ni izbran. Ni izključna pravica kandidata, da je izbran, tudi če izpolnjuje razpisne pogoje, ampak je njegova pravica le, da kandidira pod enakimi pogoji kot drugi kandidati. Ima pa neizbrani kandidat za delovno mesto, na katerega ni bil izbran niti on niti kdo drug, četudi izpolnjuje pogoje, pravico biti seznanjen z razlogi, zaradi katerih ni bil izbran. Vendar so v izpodbijanem sklepu ti razlogi navedeni, saj v njem piše, da je tožnik dosegel pri drugi fazi izbirnega postopka, to je pri pisnem preizkusu 12 točk, moral pa bi jih doseči najmanj 14, da bi lahko prišel do naslednje faze izbirnega postopka, to je do razgovora. Ker je torej na pismenem preizkusu dosegel premalo točk, je to glavni razlog, da ni bil izbran in to je v izpodbijanem sklepu tudi navedeno, zato je izpodbijani akt dovolj obrazložen, da se ga da preizkusiti. Torej ne drži tožbena navedba, da prvostopenjski organ odločitve ni vsebinsko obrazložil. Tudi če izpolnjuje vse pogoje za kandidaturo, kar v tem primeru nedvomno drži, to še ni razlog, da bi zaradi tega moral obvezno biti izbran. Zato ne držijo tožbene navedbe, da je napačno, da lahko državni organ v postopku ne izbere nobenega kandidata, čeprav izpolnjuje vse pogoje iz objavljenega natečaja. Državni organ tega ni dolžan storiti, dolžan pa je neizbranemu kandidatu pojasniti, kaj je bil razlog, da ni bil izbran. Ker torej v konkretnem primeru ni šlo za neizbiro kandidata, ki izpolnjuje natečajne pogoje brez obrazložitve, zakaj ni bil izbran, tudi ni šlo za kršitev členov URS, ki jih tožnik v tožbi oziroma popravljeni tožbi navaja.

19. Glede meril sodišče ugotavlja, da po tem, ko je natečajna komisija merila pred vsako fazo določila, jih kasneje ni več spreminjala. Niti v ZJU niti v Uredbi ni določeno, da bi morala biti merila obvezno določena že v samem javnem natečaju, pač pa tetji odstavek 22. člena Uredbe določa, da če se izbirni postopek izvaja v več fazah (z izločanjem kandidatov), se lahko merila določijo pred vsako fazo posebej. V konkretnem primeru so bila določena na ta način. Torej so bila vnaprej določena.

20. Res je sicer, kot zatrjuje tožnik, da lahko skladno z drugim odstavkom 63. člena ZJU po izdaji sklepa o izbiri oziroma neizbiri vsak kandidat, ki je sodeloval v izbirnem postopku, pod nadzorom uradne osebe organa vpogleda v vse podatke, ki jih je izbrani kandidat navedel v prijavi na javni natečaj in dokazujejo izpolnjevanje natečajnih pogojev in gradiva izbirnega postopka in po mnenju sodišča zaradi tega imena ne bi smela biti prekrita, vendar pa je tožnik sam v tožbi navedel, da je drugostopenjski organ to popravil in tudi navedel imena izbranih kandidatk. Po mnenju sodišča to tožnika ni oviralo, da ne bi uveljavil vseh možnih pravnih sredstev, tako pritožbo kot kasneje tožbo v upravnem sporu.

21. Ne drži tudi tožbena navedba, da bi se morale upoštevati le tiste delovne izkušnje, ki so pridobljene po opravljenem pravniškem državnem izpitu. To v objavi javnega tečaja ni bilo zahtevano, torej se lahko upoštevajo tudi delovne izkušnje v času pripravništva, razen če bi bilo to pripravništvo v eno stopnjo nižji izobrazbi. S tem v zvezi sodišče poudarja, da tudi ne drži tožbena navedba, da naj izbrana kandidatka A.A. ne bi izpolnjevala pogoja dveh let delovnih izkušenj. Nobenega razloga ni, zakaj se volontersko pripravništvo ne bi upoštevalo med delovne izkušnje. Če je v natečajnih pogojih navedeno, da kandidat v obrazcu navede datum sklenitve in prekinitve delovnega razmerja pri posameznem delodajalcu, to še ne pomeni, da kot dokaz za delovne izkušnje ne bi bila ustrezna tudi druga dokumentacija.

22. Tožnik je precejšen del tožbe namenil dokazovanju, da vprašanja v pisnem preizkusu niso bila ustrezna in da bi moral dobiti več točk ter se spušča v to, na katero vprašanje je odgovoril pravilno in na katero ne. S tem v zvezi sodišče odgovarja, da je ocenjevanje strokovno pravilo, zato je sodna presoja pravilnosti ocenjevanja zadržana. Sodišče se pri sojenju ne sme spuščati v strokovno delovanje različnih ocenjevalnih komisij, ampak preveri le, če je postopek javnega natečaja potekal pravilno in če ni bil kršen materialni zakon. V postopku samega ocenjevanja je lahko predmet presoje zgolj pravilnost postopka ocenjevanja in pa presoja, ali ocenjevanje ni arbitrarno oziroma očitno nerazumno, tega pa v obravnavanem primeru ni bilo. Ker gre pri ocenjevanju za strokovno opravilo, je treba tudi pri postavljanju meril izbirni komisiji prepustiti določeno avtonomijo in je zato tudi v tem delu sodna presoja zadržana. Kot pravilno navaja tožena stranka v odgovoru na tožbo, je lahko odločitev natečajne komisije nezakonita le, če bi bila očitno nerazumna. Sicer pa je potrebno komisiji prepustiti določeno polje proste presoje pri ocenjevanju primernosti kandidata glede na razpisne pogoje, kot pravilno navaja tožena stranka v odgovoru na tožbo. V tem upravnem sporu pa je irelevantno, na kakšen način so bili tisti kandidati ocenjevani, ki so prišli do ustnega razgovora, saj je bil tožnik izločen že pri pismenem preizkusu.

23. Tožnik tudi ni bil diskriminiran zato, ker je moral vzeti dva dni dopusta, saj je vnaprej vedel, da se prijavlja na delovno mesto, ki je na drugi lokaciji in da bo zaradi tega moral biti nekaj časa tudi odsoten z delovnega mesta.

24. Sodišče ne vidi razloga, zakaj naj bi bil zakon, ki zoper odločbe o izbiri javnega uslužbenca predvideva upravni spor, v nasprotju z URS. Tožnik pri tem citira 2. člen URS, ne navaja pa konkretno, v čem bi bila ta neustavnost, razen to, da navaja, da je v primerjavi z Republiko Slovenijo šibkejša stranka. Vendar je vsakdo, ki želi zasesti določeno delovno mesto, tudi v zasebnem sektorju, v tisti fazi, ko se odloča, ali se ga sprejme v delovno razmerje ali ne, v šibkejšem položaju. Ne drži tudi, da je odločitev, da se ne izbere kandidata, ki izpolnjuje natečajne pogoje, lahko utemeljena le s takimi razlogi, ki utemeljujejo prenehanje delovnega razmerja. Kot je bilo že rečeno, ima delodajalec vedno pravico, da ne izbere nikogar, tudi če izpolnjuje pogoje, vendar mora imeti za to razumne razloge. V konkretnem primeru pa je prvostopenjski organ obrazložil, zakaj tožnik ni bil izbran. Prav tako ni v nasprotju z URS, da zoper odločitev okrožnega sodišča odloča Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije, ki je izvršilni organ oblasti. V konkretnem primeru namreč ne gre za sodno odločanje. Okrožno sodišče v Ljubljani v konkretnem primeru, ko je opravljalo izbirni postopek, ni opravljalo sodne funkcije, ampak upravno funkcijo. Torej ne gre za kršitev načela delitve oblasti. Sodišče se tudi ne strinja s tožbenimi navedbami, da več let delovnih izkušenj samih po sebi že pomeni izpolnjevanje kriterija strokovnosti. Res je sicer, da veliko let delovnih izkušenj prispeva k strokovnosti, kar pa še ne pomeni, da ne bi mogel biti dober strokovnjak tudi nekdo, ki ima manj let delovnih izkušenj, zato je tudi pismeni preizkus dovolj objektivni pokazatelj kriterija strokovnosti. Za ta postopek tudi ni relevantno sklicevanje na mnenja, da je tožnik primeren za sodniško funkcijo, saj so priložena mnenja datirana po izdaji izpodbijanega akta, zato se skladno z določilom 52. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne morejo upoštevati, ker predstavljajo tožbeno novoto.

25. Glede na navedeno je odločitev prvostopenjskega organa pravilna, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Ker je torej odločitev pravilna, so brezpredmetne tudi tožbene navedbe o tem, da bi moral tožnik dobiti odškodnino, saj ni šlo za protipravno ravnanje s strani tožene stranke.

K točki II izreka:

26. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o javnih uslužbencih (2002) - ZJU - člen 58
Datum zadnje spremembe:
29.08.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIxMTU5