<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS sodba I U 1465/2015
ECLI:SI:UPRS:2016:I.U.1465.2015

Evidenčna številka:UL0012718
Datum odločbe:11.05.2016
Senat, sodnik posameznik:mag. Slavica Ivanović Koca (preds.), Bojana Prezelj Trampuž (poroč.), Adriana Hribar Milič
Področje:JAVNI USLUŽBENCI
Institut:javni natečaj - natečajna komisija - izbirni postopek - primernost kandidata - presoja strokovne usposobljenosti kandidata - kršitev postopka javnega natečaja

Jedro

Po presoji sodišča so utemeljeni tožničini ugovori, da iz navedene obrazložitve, ki se konkretno na tožnico sploh ne nanaša, ni mogoče utemeljiti zaključka, da tožnica ni bila izbrana za zasedbo navedenega uradniškega delovnega mesta iz razloga, ker ni izkazala toliko znanja in strokovnosti kot izbrani kandidat. Tožnica se utemeljeno sklicuje, da je pri pisnem preverjanju znanja dosegla 75 točk, izbrani kandidat pa 48 točk ter da je skupno (z ustnim preverjanjem znanja) dosegla 81,8 točk, izbrani kandidat pa 61,8 točk. Utemeljeno se tožnica sklicuje, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhajajo merila za izbiro najbolj usposobljenega kandidata ter da ni jasno, zakaj se pisno preverjanje znanja pri končni odločitvi ni upoštevalo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za finance 1101-20/2015/96 z dne 13. 8. 2015 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. S sklepom Ministrstva za finance (v nadaljevanju Ministrstvo) z dne 13. 8. 2015 je odločeno, da tožnica ni bila izbrana v izbirnem postopku za zasedbo uradniškega delovnega mesta višji svetovalec v Direktoratu za proračun, Sektorju za upravljanje s sredstvi EU/PO, Oddelku za kohezijsko politiko EU/NS (št. DM -7362) na Ministrstvu za finance. Iz obrazložitve izhaja, da je za zasedbo navedenega uradniškega delovnega mesta Ministrstvo 19. 5. 2015 objavilo javni natečaj. Izbirni postopek je izvedla natečajna komisija, ki jo je s sklepom 3. 7. 2015 imenoval generalni sekretar. Komisija se je odločila, da bo izbiro najbolj strokovno usposobljenega kandidata opravila v naslednjih fazah: pregled dokumentacije, pisno preverjanje usposobljenosti kandidatov in razgovori. Pisno preverjanje usposobljenosti kandidatov je potekalo 23. 6. 2015. Na pisnem preverjanju usposobljenosti kandidatov so bila kandidatom zastavljena vprašanja, ki jih navaja (14 vprašanj), z navedbo njihovega točkovanja. Na podlagi pisnega preverjanja usposobljenosti se je 18 kandidatov uvrstilo v drugi krog. Komisija je z njimi opravila še ustni razgovor.

2. Komisija se je odločila, da bo na ustnem razgovoru zastavljala vprašanja s točkovanjem, vendar bo kandidate obravnavala enakovredno, ne glede na razliko pri doseženih točkah na pisnem preverjanju usposobljenosti kandidatov. Na ustnih razgovorih so se kandidatom zastavljala vprašanja, ki jih navaja. Pri tem predstavlja splošni vtis o kandidatu 60 % ocene, splošno poznavanje bodočega delovnega okolja pa 40 % ocene. Vsa vprašanja so bila točkovana po kriteriju: 5 izreden, 4 zelo dober, 3 dober, 2 povprečen, 1 podpovprečen. Komisija se je naknadno odločila, da 20. 7. 2015 opravi še tretji krog in sicer dodatne ustne razgovore. V tretji krog so se uvrstili 4 kandidati. Na podlagi pisnega preverjanja usposobljenosti kandidatov ter ustnih razgovorov, je komisija izbrala kandidata-ko, ki se je na podlagi doseženih točk v prvi fazi izbirnega postopka – pisno preverjanje, uvrstil-a v drugo fazo izbirnega postopka - razgovor, kjer je dosegel-la največ točk. V tretji zaključni fazi - razgovor se je izkazal-a za najprimernejšega kandidata-ko za zasedbo delovnega mesta. Na podlagi navedenega je bil-a v izbirnem postopku za zasedbo delovnega mesta višji svetovalec v Direktoratu za proračun, Sektorju za upravljanje s sredstvi EU/PO, Oddelku za kohezijsko politiko EU/NS (št. DM: -7362), na Ministrstvu za finance, izbran-a kandidat-ka, ki izpolnjuje vse pogoje za zasedbo delovnega mesta in se je izkazal-a kot najbolj strokovno usposobljen-a za opravljanje dela na razpisanem delovnem mestu. Tožnica ni bila izbrana za zasedbo navedenega uradniškega delovnega mesta, saj po opravljenem pisnem preverjanju usposobljenosti kandidatov ter ustnem razgovoru ni izkazala toliko znanja in strokovnosti kot izbrani kandidat.

3. Tožničino pritožbo zoper navedeno odločbo je zavrnila Komisija Vlade RS za pritožbe iz delovnega razmerja (v nadaljevanju Komisija za pritožbe) s sklepom z dne 16. 9. 2015. Iz navedenega sklepa še izhaja, da gredo stroški, ki so nastali med postopkom in v zvezi z njim, v breme pritožnice. Iz obrazložitve izhaja, da zavrača tožničine ugovore o kršitvi načela enakopravne dostopnosti do delovnih mest v skladu s 7. členom Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU) in načela javnega natečaja v skladu z 27. členom ZJU. Navaja, da je bil v konkretnem primeru objavljen javni natečaj, kandidati so bili enakopravno obravnavani, izbira pa je bila opravljena na podlagi boljše strokovne usposobljenosti, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in dokumentacije. Glede samega ocenjevanja pojasnjuje, da gre za strokovno opravilo natečajne komisije oz. javnega uslužbenca, ki je pooblaščen za vodenje postopka izbire. Ocenjevanje temelji na predpostavki, da so tisti, ki ocenjujejo kandidate, za to strokovno usposobljeni. Pri tem se sklicuje tudi na stališče Upravnega sodišča RS v sodbi U 1835/2001 z dne 12. 12. 2008. Glede izbirnega postopka pa navaja določbe 61. člena, 61. a člena in 62. člena ZJU, na podlagi katerih zaključuje, da ni nujno, da bi bil kandidat, ki izpolnjuje vse natečajne pogoje, tudi izbran na delovno mesto, za katerega je objavljen javni natečaj. Izbere se namreč tisti kandidat, ki se je v izbirnem postopku izkazal kot najbolj strokovno usposobljen za uradniško delovno mesto.

4. Iz dokumentacije je razvidno, da se je na predmetni javni natečaj prijavilo 69 kandidatov, od tega se jih je 66 uvrstilo v izbirni postopek. Pri pisnem preverjanju usposobljenosti je bilo možnih največ 80 točk. Na podlagi ocenjevanja pisnega preverjanja usposobljenosti se je 18 kandidatov, ki so na pisnem preverjanju dosegli največ točk, uvrstilo v drugo fazo (krog) razgovor, med njimi tudi tožnica in izbrani kandidat. V drugi fazi izbirnega postopka so potekali ustni razgovori v obdobju od 6. 7. do vključno 10. 7. 2015. S tožnico je bil opravljen ustni razgovor 6. 7. 2015. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, so se kandidatom zastavljal vprašanja iz dveh sklopov: 1. splošni vtis o kandidatu – 60 % ocene (5 vprašanj) in 2. splošno poznavanje bodočega delovnega okolja – 40 % ocene (6 vprašanj). Komisija za pritožbe kot pavšalne zavrača tožničine navedbe, da so nekateri kandidati imeli vnaprej določena vprašanja, ki so jih le oddali oziroma prepisali. Zavrača tudi tožničine ugovore, da so bili kandidati, ki so bili vabljeni na ustne razgovore v poznejših urah kot tožnica, priviligirani, saj naj bi jim zastavljena vprašanja bila že poznana in so se nanje lahko bolje pripravili. Natečajna komisija lahko med kandidati enakovredno presoja le, če vsem zastavi ista vprašanja.

5. Glede tožničine navedbe, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, kdo je bil strokovno najbolje usposobljen Komisija za pritožbe navaja, da se v izpodbijanem sklepu ni navajalo osebnih podatkov izbranega kandidata. Slednji je razviden iz dokumentacije, poleg tega pa izbirni postopek še ni končan in je treba osebne podatke izbranega kandidata zakonsko varovati v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Iz dokumentacije je razvidno, da je tožnica dosegla 75 točk na pisnem preverjanju usposobljenosti in 6,8 točke na ustnem razgovoru. Tožnica je namreč na ustnem razgovoru pri 1. sklopu, ki je predstavljal 60 % ocene, prejela 2 točki, pri 2. sklopu, ki je predstavljal 40 % ocene, pa 14 točk. Preračun za 1. sklop je tako 1,2 točke ter za 2. sklop 5,6 točk, torej skupno 6,8 točke. Izbrani kandidat pa je na pisnem preverjanju usposobljenosti dosegel 48 točk, na ustnem razgovoru pa 13,8 točke. Izbrani kandidat se je precej bolje kot tožnica izkazal na ustnem razgovoru. Natečajna komisija je predlagala, da se izvede še tretji krog in sicer dodatni ustni razgovori, na katere bi povabila štiri kandidate, ki so v drugem krogu izbirnega postopka dosegli najvišje število točk (med njimi izbranega kandidata). Tretja faza izbirnega postopka (krog) oziroma dodatni razgovor, ki je sledil dvema fazama, je bila namenjena predstavitvi najvišje uvrščenih kandidatov. Novega, tretjega točkovanja ni bilo, saj ni bilo potrebno. Izbran je bil kandidat, ki izpolnjuje natečajne pogoje in je na ustnem razgovoru dosegel najvišje število točk ter se je izkazal za strokovno najbolj usposobljenega. Neutemeljeni so tudi tožničini očitki, da ji ni bilo ob vpogledu v dokumentacijo izbirnega postopka omogočeno kopiranje ali preslikava dokumentov. Tožnica ima v skladu z drugim odstavkom 63. člena ZJU pravico do vpogleda v vse podatke, ki jih je izbrani kandidat navedel v prijavi na javni natečaj in ki dokazujejo izpolnjevanje natečajnih pogojev in v gradiva izbirnega postopka.

6. Tožnica se z navedenim sklepom ne strinja in ga izpodbija s tožbo ter uveljavlja tožbene razloge nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Tožnica meni, da je bilo v navedenem postopku kršeno načelo enakopravne dostopnosti do delovnih mest iz 7. člena ZJU in načelo javnega natečaja iz 27. člena ZJU. Tožnica zatrjuje, da je bil izbran kandidat, ki po merilih izbirnega postopka očitno ni dosegel najboljšega rezultata (3. točka prvega odstavka 65. člena ZJU) in da je prišlo do bistvenih kršitev postopka javnega natečaja oziroma izbirnega postopka (4. točka prvega odstavka 65. člena ZJU). Tožnica navaja, da v izpodbijanem sklepu niti v sklepu drugostopenjskega organa ni obrazloženo, na podlagi katerih kriterijev in meril je natečajna komisija ocenila, da je izbrani kandidat pokazal največjo strokovno usposobljenost. V izpodbijanem sklepu o neizbiri so zgolj prepisana pisna vprašanja, na katera so morali odgovoriti kandidati, in točke, ki jih je lahko dobil kandidat pri posameznem vprašanju. Ni pa navedeno, kakšni so bili pravilni odgovori, niti ni navedeno po kakšnih kriterijih so se ocenjevali odgovori za dosego določenega števila točk. To pa pomeni, da točkovanja ni mogoče preizkusiti in da je bilo točkovanje zgolj prosta presoja komisije. Zgolj možnost vpogleda v golo ocenitev pisne pole izbranega kandidata in tožnice, brez možnosti vpogleda v pravilne rešitve pisnih testov in brez kriterijev za ocenjevanje, pomeni bistveno kršitev določb postopka, ker (pravilnega in poštenega) števila točk ni mogoče preizkusiti. Iz izpodbijanega sklepa izhajajo zgolj napisana ustna vprašanja, na katera so odgovarjali kandidati, brez obrazložitve kriterijev, kaj je moral posamezni kandidat povedati oz. kakšen vtis je moral narediti za dosego določenega števila točk.

7. Tožnica se ne strinja z obrazložitvijo drugostopenjskega organa, da je bila strokovnost in usposobljenost izbranega kandidata izkazana s pisnim in ustnim preverjanjem. Tožnica je namreč pri pisnem preverjanju znanja dosegla 75 točk, izbrani kandidat pa 48 točk. Pri ustnem preverjanju znanja pa je tožnica dosegla 6,8 točk, izbrani kandidat pa 13,8 točk. Skupaj je torej tožnica dosegla 81,8 točk, izbrani kandidat pa 61,8 točk. Tožnica je tako pokazala veliko več znanja, upoštevaje skupni rezultat pisnega in ustnega preverjanja znanja, kot izbrani kandidat. Sicer pa tudi nikjer ni bilo določeno, koliko točk mora zbrati izbrani kandidat, da se uvrsti v drugi krog (trditve drugostopenjskega organa, da je bilo potrebnih 45 točk za drugi krog so v celoti neizkazane – ni bilo vnaprej določenih kriterijev, kot bi moralo biti, v skladu z Uredbo o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih (v nadaljevanju Uredba). V izpodbijanem sklepu in sklepu drugostopenjskega organa pa tudi ni nikjer navedeno, da bi ustni razgovor pomenil toliko večji odstotek zbranih točk, glede na celoten postopek preverjanja, da bi tožnica imela na koncu slabši rezultat kot izbrani kandidat. Glede na to, da natečajna komisija sploh ni pripravila nobenih kriterijev in meril za izbiro najbolj usposobljenega kandidata, je utemeljeno predpostavljati, da sta bila pisno in ustno preverjanje enakopravno ovrednotena glede na celotni rezultat. V nasprotnem primeru pisno preverjanje znanja sploh ni bilo potrebno, saj se očitno pisno preverjanje znanja sploh nič ni upoštevalo.

8. Tožnica tudi meni, da je natečajna komisija, s tem, ko se je odločila še za 3. krog, priredila metodo izbire kandidata. Merila in metode za iskanje najbolj usposobljenega kandidata mora v skladu z 22. členom Uredbe pisno določiti natečajna komisija pred začetkom izbirnega postopka. Kot metoda izbire najboljšega kandidata se je v konkretni zadevi opravil pregled prijave, pisni test in razgovor. Kakšna so bila merila za izbor pri tem razpisu, pri posamezni fazi ali skupno, na podlagi česa je bila torej opravljena presoja izbranega kandidata, iz sklepa o neizbiri niti iz sklepa drugostopenjskega organa niti iz razpisne dokumentacije ne izhaja. Iz obeh sklepov izhaja zgolj pavšalna navedba, da je bil izbran najbolj usposobljen kandidat. Ni pa obrazloženo, zakaj je bil izbran kandidat, ki je na preverjanju znanja imel 20 točk manj od tožnice. Prav tako ni razvidno kje tožnica, kot neizbrana kandidatka, največje strokovne usposobljenosti ni izkazala. Ker izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti je podana bistvena kršitev določb postopka.

9. Med drugim tožnica še navaja, da se v razpisni dokumentaciji sploh ne nahajajo merila za konkreten izbirni postopek. Izpostavlja tudi, da je Ministrstvo objavilo štiri razpise za višje svetovalce, za štiri delovna mesta z različno vsebino del, vendar so kandidati za vsa štiri delovna mesta pisali en test, z enako vsebino. Enako kot v pritožbi tožnica navaja, da je bila na ustnem razgovoru določena kot prva in da so kandidati, ki so bili naročeni ob poznejši uri, bili že seznanjeni z vprašanji ter so se nanje lahko pripravili. S tem pa je bilo kršeno načelo enakopravnosti iz 7. člena in 27. člena ZJU. Izbirni postopek je bil izveden v nasprotju z 22. členom Uredbe. Tožnica še poudarja, da niso bile obravnavane delovne izkušnje tožnice in izbranega kandidata. Predmetno delovno mesto je bilo namreč razpisano namesto delovnega mesta, ki ga je tožnica opravljala v okviru „tehnične pomoči“ od leta 2007 dalje, torej osem let. Glede na to, da je tožnica na pisnem preverjanju dosegla 20 točk (pravilno 27 točk opomba sodišča) več kot izbrani kandidat, o čemer se prvostopenjski in drugostopenjski organ sploh nista opredelila, tožnica meni, da je bila neenakopravno obravnavana. Natečajna komisija je namreč zgolj na podlagi ustnega razgovora izbrala kandidata, o katerem se je že ves čas interno govorilo, da bo izbran za to delovno mesto. S tem je bila tožnici kršena ustavna pravica do dela – svoboda dela (49. člen Ustave RS). Tožnica predlaga, da sodišče izpodbijana sklepa odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek, toženi stranki pa naloži, da je dolžna tožnici povrniti stroške postopka.

10. Tožena stranka v odgovoru na tožbo zavrača tožničine očitke in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

11. Tožba je utemeljena.

12. V obravnavani zadevi je sporen sklep prvostopenjskega organa, s katerim tožnica ni bila izbrana v izbirnem postopku za zasedbo uradniškega delovnega mesta višji svetovalec v Direktoratu za proračun, Sektorju za upravljanje s sredstvi EU/PO, Oddelku za kohezijsko politiko EU/NS (št. DM: -7362), na Ministrstvu za finance.

13. Po določbi prvega odstavka 61. člena ZJU se izbira kandidatov opravi v izbirnem postopku, v katerem se presoja usposobljenost kandidata za opravljanje nalog na uradniškem delovnem mestu. Za vodenje izbirnega postopka predstojnik lahko pooblasti javnega uslužbenca ali imenuje komisijo (tretji odstavek 60. člena ZJU). Izbirni postopek se na podlagi drugega odstavka 61. člena ZJU lahko opravi v obliki preverjanja strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo je predložil kandidat, pisnega preizkusa usposobljenosti, ustnega razgovora ali v drugi obliki. Skladno s prvim odstavkom 62. člena ZJU se izbere kandidat, ki se je v izbirnem postopku izkazal kot najbolj strokovno usposobljen za uradniško delovno mesto.

14. V obravnavani zadevi tožnica v tožbi navaja, da izbirni postopek ni bil izpeljan v skladu z navedenimi zakonskimi določbami. Enako kot v pritožbi zatrjuje, da je bil izbran kandidat, ki po merilih izbirnega postopka očitno ni dosegel najboljšega rezultata ter da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev postopka javnega natečaja oziroma izbirnega postopka (razlogi iz 3. in 4. točke prvega odstavka 65. člena ZJU).

15. Po presoji sodišča so utemeljeni tožničini ugovori, da ima izpodbijani sklep take bistvene pomanjkljivosti, da zaradi njih ni mogoče presoditi njegove pravilnosti in zakonitosti. Del izbirnega postopka (v smislu 4. točke prvega odstavka 65. člena ZJU) je tudi izdaja sklepa o neizbiri, ki je predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu. Določila Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) se smiselno uporabljajo ne samo na postopek javnega natečaja (prvi odstavek 60. člena ZJU), ampak tudi za postopek (ne)izbire med kandidati. Po določilu prvega odstavka 214. člena ZUP mora obrazložitev obsegati ugotovljeno dejansko stanje z dokazi (2. točka), razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov (3. točka), razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev (5. točka). V obravnavani zadevi izpodbijani sklep takšne obrazložitve ne vsebuje.

16. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja zgolj na splošno, kako je postopek izbire potekal. Tako so navedene faze postopka (pregled dokumentacije, pisno preverjanje usposobljenosti kandidatov in razgovori). Navedena so vprašanja, ki so bila kandidatom zastavljena na pisnem preverjanju usposobljenosti kandidatov 23. 6. 2015 (14 vprašanj) ter njihovo točkovanje ter koliko kandidatov (18) se je uvrstilo v drugi krog, s katerimi je komisija opravila še ustni razgovor. Nadalje so navedena vprašanja, ki so se kandidatom zastavljala na ustnih razgovorih in njihovo točkovanje ter odločitev komisije, da opravi še tretji krog (dodatne ustne razgovore). Nato pa sledi zaključek, da je na podlagi pisnega preverjanja usposobljenosti kandidatov ter ustnih razgovorov, komisija izbrala kandidata, ki se je na podlagi doseženih točk v prvi fazi izbirnega postopka uvrstil v drugo fazo izbirnega postopka, kjer je dosegel največje število točk. V tretji zaključni fazi se je izkazal za najprimernejšega kandidata in najbolj strokovno usposobljenega za opravljanje dela na razpisanem delovnem mestu (brez vsakega kriterija). Po presoji sodišča so utemeljeni tožničini ugovori, da iz navedene obrazložitve, ki se konkretno na tožnico sploh ne nanaša, ni mogoče utemeljiti zaključka, da tožnica ni bila izbrana za zasedbo navedenega uradniškega delovnega mesta iz razloga, ker ni izkazala toliko znanja in strokovnosti kot izbrani kandidat.

17. Drugostopenjski organ je glede konkretnega postopka obrazložitev izpodbijanega akta dopolnil s tem, da je navedel, da se je na predmetni javni natečaj prijavilo 69 kandidatov, od katerih se jih je 66 uvrstilo v izbirni postopek. Sklicuje se na dokumentacijo, iz katere izhaja, da je tožnica na pisnem preverjanju usposobljenosti dosegla 75 točk in 6,8 točk na ustnem razgovoru. Izbrani kandidat pa je na pisnem preverjanju usposobljenosti dosegel 48 točk, na ustnem razgovoru pa 13,8 točke. Tretji krog je predstavljal dodatne ustne razgovore, na katerem so bili povabljeni 4 kandidati in med njimi izbrani kandidat. Tožnica se utemeljeno sklicuje, da je pri pisnem preverjanju znanja dosegla 75 točk, izbrani kandidat pa 48 točk ter da je skupno (z ustnim preverjanjem znanja) dosegla 81,8 točk, izbrani kandidat pa 61,8 točk. Utemeljeno se tožnica sklicuje, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhajajo merila za izbiro najbolj usposobljenega kandidata ter da ni jasno, zakaj se pisno preverjanje znanja pri končni odločitvi ni upoštevalo.

18. Tudi iz Uredbe izhaja, da mora obrazložitev akta o neizberi vsebovati merila izbirnega postopka (tretji odstavek 24. člena Uredbe), slednja pa morajo biti določena pred začetkom izbirnega postopka (tretji odstavek 22. člena ZUS-1). Da je bilo tako v obravnavani zadevi, iz izpodbijanega sklepa ne izhaja. Uredba v prvem odstavku 22. člena določa, da se v izbirnem postopku ugotovi, kateri kandidat je najbolj strokovno usposobljen. Javni natečaj ima namreč namen zagotoviti izbiro najbolj strokovno usposobljenega kandidata, daje pa tudi pravno sredstvo neizbranemu kandidatu, v konkretnem primeru tožnici. Slednja pa je že v pritožbenem postopku obravnavane zadeve uveljavljala, da je bil izbran kandidat, ki po merilih izbirnega postopka očitno ni dosegel najboljšega rezultata. Drugostopenjski organ se do navedenih tožničinih ugovorov ni opredelil, saj je izhajal iz stališča, da gre za strokovno opravilo natečajne komisije. Vendar tožnica v obravnavani zadevi ne izpodbija pridobljenega števila točk po posameznih merilih, torej opravila, ki je strokovne narave, pač pa se sklicuje, da je dosegla v izbirnem postopku skupno 81,8 točk, to je 20 točk več kot izbrani kandidat, ki je dosegel skupno 61,8 točk ter da je tako dosegla boljši rezultat kot izbrani kandidat.

19. Iz pojasnjenih razlogov sodišče ugotavlja, da so bile v postopku storjene bistvene kršitve določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Zato je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit in ga je sodišče odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku je upravni organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki zadevo postopek (4. odstavek 64. člena ZUS-1).

20. Ker je bilo treba izpodbijani sklep odpraviti iz pojasnjenih razlogov, sodišče ostalih tožničinih ugovorov ni presojalo.

21. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1.

22. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), ki se povišajo za 22 % DDV (davčna stopnja DDV veljavna v trenutku vložitve predmetne tožbe), torej za 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR.


Zveza:

ZJU člen 7, 27, 61, 62, 65, 65/1, 65/1-3, 65/1-4. Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih člen 22.
Datum zadnje spremembe:
23.11.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDAwMDcy