<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

sodba I U 864/2010
ECLI:SI:UPRS:2011:I.U.864.2010

Evidenčna številka:UL0005783
Datum odločbe:14.12.2011
Področje:UPRAVNI POSTOPEK - JAVNI USLUŽBENCI
Institut:javni natečaj - imenovanje na položaj generalnega direktorja organa državne uprave - izpolnjevanje natečajnih pogojev - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev pravil postopka

Jedro

V obravnavanem primeru določbe ZUP niso bile ustrezno upoštevane. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, zakaj je natečajna komisija tožnika ocenila z oceno „neustrezno“ v drugem sklopu standardov: znanje, in sicer glede „strokovne uveljavljenosti na področju“. Sodišče zato ni moglo preizkusiti pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve. V odgovoru na tožbo je tožena stranka sicer pojasnjevala svojo odločitev, vendar to ne more nadomestiti razlogov za odločitev prvostopenjskega organa.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijani sklep Uradniškega sveta Posebne natečajne komisije odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom ugotovila, da tožnik izpolnjuje natečajne pogoje, ni pa glede na izpolnjevanje standardov strokovne usposobljenosti, ki jih je določil Uradniški svet, primeren za položaj generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij v Ministrstvu za pravosodje. Na podlagi Standarda o strokovni usposobljenosti, meril za izbiro in metod preverjanja usposobljenosti uradnikov na položajih v državni upravi (standardi), ki jih je določil Uradniški svet kandidati izpolnjujejo predpisana merila za izbiro, če po vsakemu od določenih sklepov standardov dobijo oceno primerno. V izbirnem postopku je posebna natečajna komisija v skladu s standardi in na podlagi predloženih referenc ocenjevala izkušnje, znanje in menedžerske sposobnosti po posameznih elementih. Prvi sklop standardov: izkušnje je ocenila neprimerno, saj je tožnik dobil oceno neustrezno za „kakovost delovnih izkušenj glede na zahtevnost in obseg delovnega področja“. Drugi sklop standardov: znanje je ocenila z oceno neprimerno, kjer je tožnik dobil oceno neustrezno glede elementa standarda „strokovna uveljavljenost na področju“. Tretji sklop standardov: menedžerske sposobnosti je ocenila kot primeren. Končna ocena kandidata je bila na podlagi strokovne odločitve „neprimeren“.

Tožnik v tožbi navaja, da so v bistvenih točkah dejstva nepopolno ugotovljena oziroma je na podlagi ugotovljenih dejstev narejen nepravilen sklep glede dejanskega stanja. Zato predlaga, naj sodišče tožbo odpravi. Glede neustrezne ocene v elementu standarda izkušnje glede „kakovosti delovnih izkušenj“ poudarja, da je komisija spregledala delovne izkušnje izven javnega sektorja, torej v zasebnem sektorju, kar izrecno omogoča element standarda izkušnje. Ima enajst let primerljivih izkušenj tako glede zahtevnosti kot glede obsega delovnega področja, za katerega kandidira. Zahtevnost dela direktorja ali predsednika uprave na delih, ki jih je opravljal, je ustrezna in primerljiva z delom, za katerega kandidira. Zahtevnost vodenja družbe v zasebnem sektorju je, zaradi pogojev konkurence in tržnega gospodarstva, večja kot zahtevnost vodenja urada. Meni, da je pri oceni sklopa izkušnje kot neustreznega naredila nepravilen sklep. Druga ocena „neustrezno“ je dana s strani komisije za element standarda znanje pod točko d): „strokovna uveljavljenost na področju. Razlogi za to oceno iz pisnega odpravka sklepa niso razvidni. Meni, da komisija ni upoštevala referatov, predstavljenih na srečanju Penološkega društva 2008 in 2009. Poleg tega je izvedel tudi pilotski projekt izobraževanja odraslih marginalnih skupin v zaporu Koper. Je vodja Aktiva javnih gospodarskih zavodov, ki združuje vse slovenske javne gospodarske zavode, katerih namen je, da obsojeni na prestajanju kazni zapora uresničujejo zakonsko pravico do dela. Zato meni, da je komisija pri oceni sklopa znanje naredila nepravilen sklep glede izpolnjevanja pogojev.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in predlaga, naj sodišče tožbo zavrne. Poudarja, da tožnik ni izpolnil pogoja „najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju, za katerega kandidira ali na sorodnem področju“, kar izhaja iz opisa njegovih delovnih izkušenj. V zvezi s strokovno uveljavljenostjo tožnika navaja, da se od kandidatov zahteva dosežke in priporočila iz pretekle kariere, ki jamčijo njihovo strokovno avtoriteto, v konkretnem primeru na področju izvrševanja kazenskih sankcij, ocenjuje pa se na podlagi razgovora in referenc. Tožnik sicer svojo strokovno uveljavljenost na področju zatrjuje z dvema referatoma, vendar ga člani natečajne komisije niso prepoznali kot osebo, ki bi se na zahtevanem področju že uveljavila do te mere, da ga bi lahko ocenili z oceno „ustrezno.“

Tožba je utemeljena:

Sodišče je moralo tožbi ugoditi, ker izpodbijani sklep nima zadostne obrazložitve in ne vsebuje vsega, kar je določeno v 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Obrazložitev odločbe vsebuje, razen v primerih, ko je dopustna skrajšana obrazložitev, dejansko podlago (1., 2. in 3. točka 1. odstavka tega člena) in pravno podlago izreka odločbe (4., 5. in 6. točka 1. odstavka). Če odločba nima takšne obrazložitve, je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka, zaradi česar je treba tak akt odpraviti. Pomanjkljiva obrazložitev upravnega akta onemogoča oziroma omejuje učinkovito varstvo pravic strank v postopku sodnega varstva.

Po presoji sodišča določbe ZUP v obravnavanem primeru niso bile ustrezno upoštevane. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, zakaj je natečajna komisija tožnika ocenila z oceno „neustrezno“ v drugem sklopu standardov: znanje, in sicer glede „strokovne uveljavljenosti na področju“. V obrazložitvi svoje odločitve ni pojasnila z nobenim argumentom, na kar utemeljeno v tožbi opozarja tudi tožnik. Sodišče zato ni moglo preizkusiti pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve. V odgovoru na tožbo je sicer pojasnjevala svojo odločitev, vendar to ne more nadomestiti razlogov za odločitev prvostopnega organa. V obrazložitvi mora biti, kot rečeno, navedeno ugotovljeno dejansko stanje in razlogi, ki so organ vodili k odločitvi. S tega vidika sodišče zakonitosti izpodbijanega sklepa ne more preizkusiti, kar je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 7. točki 2. odstavka 237. člena ZUP v zvezi z določbo 3. odstavka 27. člena ZUS-1. Zaradi tega je sodišče tožbi ugodilo (3. točka 1. odstavka 64. člena ZUS-1).


Zveza:

ZJU člen 60, 64.
ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
Datum zadnje spremembe:
08.08.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ1Njg5