<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

sodba III U 295/2009
ECLI:SI:UPRS:2010:III.U.295.2009

Evidenčna številka:UN0020287
Datum odločbe:24.03.2010
Področje:JAVNI USLUŽBENCI
Institut:postopek za novo zaposlitev uradnika - merila izbirnega postopka - pogoji natečaja - izpodbijanje sklepa o neizbiri

Jedro

Po oceni sodišča natečajni pogoj „izobrazbe naravoslovne smeri“ v konkretnem primeru vključuje tudi izobrazbo tehnične smeri, kamor spadata področji strojništva oziroma elektrotehnike, sistemizacija delovnega mesta inšpektorja pa opredeljuje le stopnjo izobrazbe in nabor nalog, ki jih inšpektorji opravljajo. Merili strojne in elektro izobrazbe ter poznavanja „tehnične zakonodaje“ sta zato odražali dejanske potrebe delovnega procesa, kot to določa 4. odst. 22. člena Uredbe, hkrati pa nista bili v nasprotju s sistemizacijo razpisanega delovnega mesta. Glede na obširno področje delovanja, ki ga pokriva tržni inšpektorat, pa tožena stranka v razpisu ni bila dolžna citirati zakonov, za katerih poznavanje bo dala prednost določenim kandidatom.

Tožnik neutemeljeno vztraja, da mu gredo tudi točke za opravljen državni izpit iz javne uprave ali usposabljanje za imenovanje v naziv, saj iz prijave ni razvidno, da bi izpolnjeval ti merili. Izpit iz ZUP, državni izpit iz javne uprave in usposabljanje za imenovanje v naziv so po vsebini različni preizkusi znanja oziroma programi usposabljanja, ki so jih predpisi v različnih časovnih obdobjih določali kot pogoj za opravljanje uradniških delovnih mest in jih med seboj ne gre enačiti.

Obrazložitev

1. Tožba se zavrne.

2. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

OBRAZLOŽITEV :

Z izpodbijanim sklepom je glavna tržna inšpektorica Tržnega inšpektorata RS odločila, da se tožnik ne izbere za zasedbo uradniškega delovnega mesta Inšpektor v Območni enoti Koper. Iz obrazložitve izhaja, da je komisija na podlagi meril, med katerimi so bila univerzitetna ali visoka izobrazba elektro ali strojne smeri, srednja izobrazba strojne ali elektro smeri, strokovni izpit za inšpektorja, delovne izkušnje s področja tehnične zakonodaje, poznavanje področja dela Tržnega inšpektorata in znanje osnovne ravni angleškega jezika, na razgovor povabila tri kandidate, ki so dosegli vsaj 15 točk. Ker tožnik ni prejel zadostno število točk, ni bil vabljen na razgovor. Na podlagi meril, določenih za razgovor ter meril za izbor na podlagi izvedenega razgovora, je bil v postopku izbran kandidat, ki ima srednjo izobrazbo strojne smeri, je univerzitetni diplomirani inženir kemijskih tehnologij, ima delovne izkušnje na tehničnem področju ter se je izkazal pri poznavanju dela Tržnega inšpektorata RS in predpisov ter standardov s tehničnega področja nadzora.

Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS je s sklepom št. 10051-535/2009/2 z dne 27.5.2009 zavrnila pritožbo tožnika zoper izpodbijani sklep.

Tožnik v tožbi navaja, da so merila, ki jih je natečajna komisija določila za izvedbo izbirnega postopka nezakonita, diskriminatorna ter prirejena za točno določeno osebo. Prednost so dajala kandidatom, ki glede zahtevane izobrazbe sploh ne izpolnjujejo pogojev javnega natečaja, poleg tega so tudi v nasprotju z aktom o sistemizaciji tožene stranke. Merila so bila površno opredeljena, kar pomeni kršitev določbe 4. odstavka 22. člena Uredbe o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih (Ur. l. RS, št. 139/06, v nadaljevanju: Uredba) ter 61. člena Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 56/02 – 69/08, v nadaljevanju: ZJU). Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno ovrednotenje njegove vloge, zato je podana absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki 2. odst. 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 – 65/08, v nadaljevanju: ZUP). Meni, da je izpolnjeval pogoje za uvrstitev v drugo fazo izbirnega postopka, saj bi moral prejeti 15 točk. Tožena stranka je v izbirnem postopku izbrala kandidata, ki ni dosegel najboljšega rezultata, saj izbrani kandidat v prvi fazi ni zbral niti potrebnih točk za uvrstitev na razgovor. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijani sklep in ugotovi, da izpolnjuje pogoje za uvrstitev v drugo fazo izbirnega postopka ter zahteva povračilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo podrobno opisuje potek izbirnega postopka, zavrača tožbene očitke ter vztraja pri izpodbijanem sklepu. Pojasnjuje, da so razpisali delovno mesto inšpektorja, katerega naloge naj bi obsegale inšpekcijski nadzor varnosti proizvodov, ki obsega nadzor nad določeno vrsto proizvodov od osebne varovalne opreme, strojev, električnih aparatov, plinskih naprav, skladnosti radijske in telekomunikacijske terminalne opreme z veljavnimi predpisi in skladnost električne opreme glede elektromagnetne združljivosti. Nadzor je sestavljen iz administrativnega nadzora, dela na terenu, dela pri strankah, vzorčenja proizvodov, za katere obstaja sum o nepravilnem ali nevarnem delovanju. Predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

K točki 1 izreka:

Tožba ni utemeljena.

Zakon o javnih uslužbencih glede postopka za novo zaposlitev uradnika določa, da se izvaja kot javni natečaj (7. odst. 57. člena ZJU). Izbira kandidata se opravi v izbirnem postopku, v katerem se presoja usposobljenost kandidata za opravljanje nalog na uradniškem delovnem mestu. Izbirni postopek se lahko opravi v več fazah, tako da se kandidati postopno izločajo. Opravi se v obliki presojanja strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo je predložil kandidat, pisnega preizkusa usposobljenosti, ustnega razgovora ali v drugi obliki (61. člen ZJU). Izbere se kandidat, ki se je v izbirnem postopku izkazal kot najbolj strokovno usposobljen za uradniško delovno mesto (62. člen ZJU).

Natančneje postopek za novo zaposlitev ureja Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih, ki v 1. odst. 24. člena določa, da se v izbirnem postopku ugotovi, kateri kandidat je najbolj strokovno usposobljen. Predstojnik lahko za vodenje izbirnega postopka pooblasti javnega uslužbenca ali imenuje natečajno komisijo (2. odst. 24. člena Uredbe). Predstojnik, javni uslužbenec, ki vodi izbirni postopke oziroma natečajna komisija iz prejšnjega odstavka pred začetkom izbirnega postopka pisno določita merila za izbiro in metode preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov. Če se izbirni postopke izvaja v več fazah (z izločanjem kandidatov), se lahko merila določijo pred vsako fazo posebej (3. odst. 24. člena Uredbe). Če merila za izbiro in metode preverjanja strokovne usposobljenosti niso določena s sistemizacijo delovnih mest, ne smejo biti z njo v nasprotju. Merila morajo odražati dejanske potrebe delovnega procesa in ne smejo biti diskriminatorna. (4. odst. 24. člena Uredbe). V izbirnem postopku se za preverjanje strokovne usposobljenosti uporabi zlasti naslednje metode:

pregled prijave,

pisni preizkus,

razgovor (intervju),

druge metode, skladne s strokovnimi spoznanji na področju ravnanja z ljudmi pri delu.

Iz upravnih spisov izhaja, da je bil 30.3.2009 na spletnih straneh Ministrstva za javno upravo objavljen javni natečaj za prosto uradniško delovno mesto Inšpektor v Območni enoti Koper. Rok za prijavo je znašal 8 dni, pogoji za zasedbo delovnega mesta pa so komulativno vključevali: državljanstvo RS; znanje uradnega jezika; najmanj visoka strokovna izobrazba družboslovne ali naravoslovne smeri; najmanj pet let delovnih izkušenj; opravljeno usposabljanje za imenovanje v naziv; strokovni izpit za inšpektorja; višja raven znanja jezika narodne skupnosti; kandidat ne sme biti pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in ne sme biti obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev; zoper kandidata ne sme biti vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. V javnem razpisu je bilo navedeno, da bodo prednost pri izbiri imeli kandidati z univerzitetno ali visoko izobrazbo elektro ali strojne smeri, kandidati s strokovnim izpitom za inšpektorja, z delovnimi izkušnjami s področja tehnične zakonodaje in poznavanjem področja dela Tržnega inšpektorata ter znanjem osnovne ravni angleškega jezika.

Glavna tržna inšpektorica je s sklepom št. 100-44/2009-21 z dne 7.4.2009 imenovala tričlansko komisijo za izvedbo izbirnega postopka za zasedbo delovnega mesta Inšpektor v Območni enoti Koper, ki naj bi izbirni postopek izvedla v več fazah. Najprej naj bi pregledala vse prijave in izločila ponudbe kandidatov, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev za zasedbo delovnega mesta, oziroma je bila njihova vloga nepopolna. Nato naj bi na podlagi meril povabila na razgovor kandidate, za katere bo menila, da bi lahko opravljali inšpektorsko delo in bodo dosegli zahtevano število točk. V naslednji fazi naj bi na podlagi določenih meril in opravljenega razgovora s kandidati ocenila, kateri od povabljenih kandidatov, ki se bodo razgovora udeležili, je najbolj usposobljen za zasedbo prostega delovnega mesta. Iz navedenega sklepa je tudi razvidno, da so merila za pregled ponudb vključevala: univerzitetna izobrazba elektro ali strojne smeri - 20 točk; srednja izobrazba strojne ali elektro smeri - 10 točk; opravljen državni izpit iz javne uprave – usposabljanje za imenovanje v naziv - 5 točk; opravljen ZUP - 5 točk; opravljen strokovni izpit za inšpektorja - 5 točk; poznavanje dela v državnih organih, oziroma zaposlitev v državnih organih - 5 točk. Na razgovor naj bi vabili le kandidate, ki bodo zbrali vsaj 15 točk. Navedena so bila tudi merila, na podlagi katerih bodo kandidati ocenjeni na razgovoru: delovne izkušnje na tehničnem področju (uporaba predpisov v praksi) – 10 točk; vodenje in / ali odločanje v upravnem ali drugem postopku – 10 točk; osnovno poznavanje dela in predpisov s področja nadzora TIRS – 10 točk; zaposlitev v državnih organih – izvajanje konkretnih primerov – 10 točk. Iz upravnih spisov nadalje izhaja, da je komisija izbirni postopek izvedla v dveh fazah, po prej navedenih, pisno določenih merilih za izbiro in metodah preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov.

Sodišče najprej kot neutemeljen zavrača tožnikov očitek o nezakonitosti, diskriminatornosti ter prirejenosti meril, na podlagi katerih je komisija točkovala prijave kandidatov. Sporno naj bi bilo merilo, ki daje prednost kandidatom z izobrazbo strojne oziroma elektro smeri, ter merilo delovnih izkušenj na področju tehnične zakonodaje. Po oceni sodišča natečajni pogoj „izobrazbe naravoslovne smeri“ v tem konkretnem primeru vključuje tudi izobrazbo tehnične smeri, kamor spadata področji strojništva oziroma elektrotehnike, zato ne drži navedba tožnika, da merila za izvedbo izbirnega postopka dajejo prednost kandidatom, ki glede zahtevane izobrazbe sploh ne izpolnjujejo pogojev javnega natečaja. Poleg tega sistemizacija delovnega mesta inšpektorja pri toženi stranki opredeljuje le stopnjo izobrazbe in nabor nalog, ki jih inšpektorji opravljajo. Sodišče zaključuje, da sta merili strojne in elektro izobrazbe ter poznavanja (oziroma delovnih izkušenj) „tehnične zakonodaje“ odražali dejanske potrebe delovnega procesa pri toženi stranki, kot to določa 4. odst. 22. člena Uredbe, hkrati pa nista bili v nasprotju s sistemizacijo razpisanega delovnega mesta. Glede na obširno področje delovanja, ki ga pokriva tržni inšpektorat oziroma inšpekcijsko nadzorstvo, pa tožena stranka v razpisu ni bila dolžna citirati zakonov, za katerih poznavanje bo dala prednost določenim kandidatom.

Drži navedba tožnika, da tožena stranka v izpodbijanem sklepu ni obrazložila, kako je ovrednotila (točkovala) njegovo prijavo. Vendar pa sodišče ugotavlja, da je drugostopenjski upravni organ saniral navedeno pomanjkljivost z obrazložitvijo, da je tožnik dosegel 5 točk za opravljeni izpit za inšpektorja, na razgovor pa so povabili le kandidate, ki so dosegli vsaj 15 točk. Zato navedene pomanjkljivosti izpodbijanega sklepa ni šteti za absolutno bistveni kršitev pravil upravnega postopka v smislu, da se odločbe ne da preizkusiti (7. tč. 2. odst. 237. člena ZUP). Glede tožbenega očitka v zvezi z nepravilnim točkovanjem tožnikove prijave pa sodišče ugotavlja, da je deloma utemeljen, vendar na samo odločitev o izbiri nima vpliva. Tožena stranka bi glede na postavljena merila morala tožniku priznati skupaj 10 točk (5 točk za inšpektorski izpit in pet točk za izpit iz ZUP). Tožnik neutemeljeno vztraja, da mu gredo tudi točke za opravljen državni izpit iz javne uprave ali usposabljanje za imenovanje v naziv, saj iz prijave ni razvidno, da bi izpolnjeval ti merili. Izpit iz ZUP, državni izpit iz javne uprave in usposabljanje za imenovanje v naziv (slednja dva je uvedel ZJU) so po vsebini različni preizkusi znanja oziroma programi usposabljanja, ki so jih predpisi v različnih časovnih obdobljih določali kot pogoj za opravljanje (uradniških) delovnih mest in jih ne gre med seboj enačiti, tožnik pa je ob prijavi navajal zgolj obstoj izpita iz ZUP. Enako velja tudi za inšpektorski izpit, ki ga ne gre enačiti s prej navedenimi merili. Izpit iz ZP-1 pa po merilih za pregled ponudb ni prinašal točk. Pravilen je tako zaključek tožene stranke, da tožnik ne izpolnjuje pogoja 15 točk za povabilo na razgovor.

Iz upravnih spisov izhaja, da je izbrani kandidat izpolnjeval pogoj 15 točk za povabilo na razgovor, saj je prejel 10 točk za srednjo izobrazbo strojne smeri in 5 točk za opravljen izpit iz ZUP. Na razgovoru pa je zatem dosegel največje število točk od vabljenih kandidatov, torej je neutemeljena tožnikova trditev, da je bil izbran kandidat, ki v izbirnem postopku ni dosegel najboljšega rezultata oziroma izpolnil pogoja 15 točk za povabilo na razgovor.

Na podlagi vsega navedenega sodišče zaključuje, da tožnik ni izkazal nobenega od razlogov, ki jih ZJU v 1. odst. 65. člena določa za izpodbijanje sklepa o neizbiri. Na podlagi izvedenega izbirnega postopka je tožena stranka izbrala kandidata, ki je izpolnjeval natečajne pogoje in ki je po merilih izbirnega postopka dosegel najboljši rezultat, tožnik pa ni izkazal, da bi mu bila kršena pravica do sodelovanja v izbirnem postopku oziroma da bi prišlo do bistvenih kršitev postopka javnega natečaja oziroma izbirnega postopka. Zato je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu s 1. odst. 63. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 105/06, v nadaljevanju: ZUS-1), saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen (glede na to, da že opisana napaka pri točkovanju ni vplivala na odločitev), da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni. Sodišče je na podlagi 2. alineje 2. odst. 59. člena ZUS-1 sodilo na seji, ker so vsa pravno relevantna dejstva razvidna že iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe.

K točki 2 izreka:

Sodišče je tožnikovo zahtevo po povračilu stroškov zavrnilo na podlagi določbe 4. odst. 25. člena ZUS-1, po kateri vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.


Zveza:

ZJU člen 57, 57/7, 61, 62, 65, 65/1.
Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne
uprave in v pravosodnih organih člen 22, 22/4.
Datum zadnje spremembe:
06.10.2010

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQ3MzA0