<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS Sodba I U 554/2017-8
ECLI:SI:UPRS:2018:I.U.554.2017.8

Evidenčna številka:UP00011228
Datum odločbe:04.01.2018
Senat, sodnik posameznik:Irena Grm (preds.), Lara Bartenjev (poroč.), Andrej Kmecl
Področje:GRADBENIŠTVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
Institut:inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - uporabno dovoljenje po samem zakonu - potrdilo o uporabnem dovoljenju

Jedro

Za pravilno odločitev v obravnavani zadevi je bilo bistvenega pomena, ali je bila obravnavana gradnja izvedena pred vložitvijo zahteve za izdajo potrdila iz četrtega odstavka 197. člena ZGO-1 oziroma pred ogledom, ki je bil opravljen v tem postopku. Izdano potrdilo se namreč po povedanem nanaša na objekt v stanju, v kakršnem je bil najkasneje v času ogleda v postopku za izdajo potrdila, kar pomeni, da je bila za tak objekt ugotovljena njegova legalnost. Od te ugotovitve je odvisna pravilnost presoje toženke, da gre za nelegalno gradnjo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Nova Gorica, št. 06122-2696/2015-14 z dne 30. 9. 2016 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je tožnici z izpodbijano odločbo, izdano na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) naložil, da mora ustaviti gradnjo bivalnega objekta na zemljišču parc. št. 270/5 k.o. ... (1. točka izreka) in ga do 20. 4. 2017 v celoti odstraniti (2. točka izreka); sicer se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti iz 2. točke, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo (3. točka izreka). Poleg tega so bile za objekt izrečene prepovedi iz prvega odstavka 158. člena ZGO-1 (4. točka izreka) in odločeno, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. točka izreka) ter da stroškov postopka ni (6. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je gradbeni inšpektor ugotovil, da je bila za gradnjo, na navedenem zemljišču izdana odločba o priglasitvi del (dne 18. 7. 1996), s katero je bila dovoljena gradnja pomožnega objekta na mestu porušenega gospodarskega poslopja - mlina, za namen spravila drv in orodja v skladu s priloženim načrtom. Iz skice priloženega načrta je razvidno, da gre za lesen, pritličen objekt - leseno lopo, kot jo imenuje investitor v vlogi z dne 23. 5. 1995, predvidno za spravilo drv in orodja. Dejansko pa je zgrajen zidan bivalni objekt z mansardo in balkonom nad vhodom, objekt ima zgrajen dimnik in ima priključek na NN električno omrežje, na strehi pa satelitsko anteno, Ker za gradnjo bivalnega objekta investitor ni pridobil gradbenega dovoljenja, čeprav bi ga moral, tako po predpisih, veljavnih v času gradnje, kot po sedanjih predpisih, ki jih prvostopenjski organ citira, gre za nelegalno gradnjo bivalnega objekta. Navaja še, da so v uradnih evidencah našli fotokopijo potrdila, ki ga je izdala UE Tolmin pod št. 351-137/2004 z dne 14. 9. 2004, da ima objekt - gospodarsko poslopje - mlin na zemljišču s parc. št. 270/5 k.o. ..., uporabno dovoljenje. Iz navedenega potrdila izhaja, da se objekt lahko uporablja le kot gospodarsko poslopje - mlin. V inšpekcijskem postopku je bilo ugotovljeno, da ne gre za gospodarsko poslopje - mlin, temveč bivalni objekt, ki se uporablja v bivalne namene.

3. Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo tožnikov zoper izpodbijano odločbo. Pritrjuje ugotovitvi prvostopenjskega organa, da gre za nelegalno gradnjo bivalnega objekta, za katerega lastnik nima gradbenega dovoljenja. Odločba o dovolitvi priglašenih del z dne 18. 7. 1996, na katero se sklicuje tožnica, pa je bila izdana za povsem drug objekt.

4. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da gre za objekt, ki je bil zgrajen v skladu s predpisi in ima pridobljeno uporabno dovoljenje. Tožnica oz. njen pravni prednik je imel na podlagi odločbe o priglasitvi del z dne 18. 7. 1996 na predmetni parceli na mestu porušenega gospodarskega poslopja - mlina pravico postaviti pomožni objekt za namen spravila drv in orodja v skladu s priloženim načrtom, iz katerega je razvidno, da gre za objekt z betonskim temeljem, s kamnitimi zidovi, dvema okenskima odprtinama, dvokapno streho, pokrito s špirovci, toplotno izolacijo in poveznikom. Zato ne drži, da se je odločba nanašala na postavitev lesene lope. Sklicuje se tudi na potrdilo, iz katerega izhaja, da ima zgradba, zgrajena na podlagi odločbe kot nadomestna gradnja, uporabno dovoljenje. To pomeni, da gre za legalno zgrajen objekt in ga ni dopustno enačiti z nelegalno gradnjo. V kolikor toženka tožnici očita nedovoljeno uporabo objekta za namen bivanja, pa bi morala svojo odločitev utemeljiti na 153. členu ZGO-1. Poudarja, da v objektu ne biva. Zunanja obdelava objekta, ki ima zaradi lepšega izgleda in varnosti na oknih izvedena polkna, pa ne potrjuje, da gre za bivalni objekt. Tudi dejstvo, da je leta 2004 naredila dimnik in v prostor namestila manjšo železno peč na drva, samo po sebi ne kaže na to, da bi se objekt uporabljal za bivanje. Tudi wc in tuš ni dovolj, da bi nekdo v takšnem objektu lahko prebival, je pa več kot dobrodošlo, da se po opravljenem delu človek lahko umije. Nenazadnje pa tudi noben predpis ali drug podzakonski akt ne prepoveduje v pomožnih gospodarskih objektih, kot je obravnavani, ureditev wc-ja, tuša, ogrevanja in elektrike. Poudarja, da ima obravnavani objekt po prilogi 2 k Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje status enostavnega objekta, za katerega ni potrebno pridobiti upravnega dovoljenja, zato tudi, če tožnica zanjo ne bi pridobila nobenega dovoljenja, ne bi mogel predstavljati nelegalne gradnje. Uveljavlja pa tudi kršitve upravnega postopka in poudarja, da bi bila toženka dolžna v okviru ugotovitvenega postopka ugotoviti le še to, ali objekt v času vodenja inšpekcijskega postopka ustreza odločbi in potrdilu in kakšna je njegova namembnost. Toženka bi morala tožnico dejansko poučiti, kaj je dejansko predmet inšpekcijskega postopka. Meni, da bi bilo potrebno glede ugotovitve, zakaj se objekt dejansko uporablja, izpeljati dokazni postopek, v ta namen pa zaslišati tožnico, stranke, opraviti ogled in jo opozoriti na posledice, če ne bo sodelovala v postopku ter jo izrecno pozvati, naj pojasni, v kakšnem obsegu objekt uporablja. Meni, da bi morala toženka v obrazložitvi pojasniti, zakaj tožnici ni dala možnosti zavarovati svojega pravnega interesa, svojo odločitev argumentirati na podlagi ustreznih dokaznih dejstev in ne na podlagi lastnega mnenja, češ da je objekt, ki ima anteno, wc, tuš, polkna in električni priključek, bivalni objekt. V obrazložitvi bi se morala opredeliti do navedb tožnice in povedati, zakaj šteje te navedbe za neustrezne in neupoštevne, predvsem pa bi morala ugotoviti pravni status objekta. Toženka je s tem, ko tožnici ni pojasnila, katera dejstva je dolžna dokazati za zavarovanje svojih interesov, zaradi česar se ni mogla izreči o relevantnih okoliščinah, niti predlagati dokazov, ki bi ovrgli stališče toženke, da gre v danem primeru za bivalni objekt, ki za takšno namembnost nima pridobljenega ustreznega dovoljenja, bistveno kršila pravila upravnega postopka, zaradi česar je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da se inšpekcijski postopek ustavi, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Toženka na tožbo ni odgovorila.

6. Tožba je utemeljena.

7. Izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi, da gre za nelegalno gradnjo, ker je zgrajen objekt, za katerega je predpisano gradbeno dovoljenje, ki v obravnavanem primeru ni bilo pridobljeno, odločba o dovolitvi priglašenih del z dne 18. 7. 1996, na katero se sklicuje tožnica, pa je bila izdana za povsem drug objekt, in sicer za lesen pritličen objekt, leseno lopo, predvideno za spravilo drv in orodja.

8. Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov pa tudi izhaja, da je Upravna enota Tolmin dne 14. 9. 2004 na podlagi 197. člena ZGO-1 izdala potrdilo, da ima objekt, zgrajen na parc. št. 270/5 k.o. ..., na podlagi priglasitve, kot nadomestna gradnja porušenega mlina, uporabno dovoljenje.

9. Po prvem odstavku 197. člena ZGO-1 se šteje, da imajo ne glede na določbe tega zakona, ki predpisujejo obveznost uporabnega dovoljenja, uporabno dovoljenje po tem zakonu vse stavbe, ki so bile zgrajene pred 31. 12. 1967, če se jim namembnost po tem datumu ni bistveno spremenila in so zemljišča, na katerih so zgrajene, z dnem uveljavitve tega zakona na predpisani način evidentirana v zemljiškem katastru. Po četrtem odstavku istega člena lahko pristojni upravni organ za gradbene zadeve na zahtevo lastnika objekta iz prvega odstavka tega člena izda potrdilo, da ima takšen objekt uporabno dovoljenje po samem zakonu, če so zahtevi priložena dokazila, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji, ki jih določa prvi odstavek tega člena, za takšna dokazila pa se lahko štejejo tudi izjave izvedencev, prič in ogledi objektov v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek.

10. Navedeno zakonsko besedilo, po katerem je morala biti za uporabo navedene zakonske določbe stavba zgrajena pred 31. 12. 1967, po presoji sodišča ne daje podlage za kakršnokoli drugačno razlago, kot da je mogoče potrdilo izdati le za stavbo, kakršna je obstajala (bila zgrajena) na navedeni datum, če in kolikor v času vložitve zahteve še obstaja. Povedano drugače: uporabnega dovoljenja po tej določbi ne pridobijo stavbe, na katerih so bila po navedenem datumu opravljena dela, za katera bi bilo treba pridobiti gradbeno dovoljenje, saj zaradi teh del ni več mogoče šteti, da so bile take, kot so zdaj, zgrajene pred 31. 12. 1967. V nasprotnem primeru bi ta zakonska določba pomenila avtomatično legalizacijo vseh naknadnih del (npr. dozidav in rekonstrukcij) na vseh objektih, zgrajenih pred navedenim datumom. Taka razlaga zakona izhaja tudi iz obširne in povsem ustaljene prakse naslovnega sodišča (prim. npr. sodbi I U 1523/2015 in I U 922/2014), smiselno pa med drugim pomeni, da je predmet odločanja o izdaji potrdila objekt, kakršen je obstajal v trenutku vložitve zahteve za izdajo potrdila.

11. Glede na prej povzeto besedilo četrtega odstavka 197. člena ZGO-1 pomeni odločanje o izdaji potrdila po tej zakonski določbi vsebinsko presojo izpolnitve zakonskih pogojev iz prvega in drugega odstavka 197. člena ZGO-1 ter na podlagi te presoje priznanje oziroma ugotovitev pravne posledice. Pri tem ZGO-1 nedvoumno opredeljuje pravne posledice tega potrdila, ki najmanj ugotavlja obstoj pravno priznanega uporabnega dovoljenja, zato je tako potrdilo ne glede na zakonsko poimenovanje treba šteti vsaj za ugotovitveno upravno odločbo. To pomeni, da gre za meritorno odločanje o upravnopravnem razmerju, saj je stranki z izdanim aktom kot ugotovitveno odločbo priznana pravica do uporabe objekta. To pravico sicer res daje zakon, vendar mora organ v posamezni in konkretni zadevi – enako kot v vseh postopkih za izdajo upravnega akta – preveriti dejansko stanje in pozitivni akt izdati le, če je to skladno s pravnim stanjem, ob tem pa upoštevati morebitno kolizijo javnega in zasebnih interesov (prim. tudi stališča v: Polonca Kovač (ur.), Upravno procesne dileme o rabi ZUP-2, Uradni list RS, Ljubljana 2012, stran 102; O razlikovanju med potrdili in ugotovitvenimi odločbami pa Androjna - Kerševan, Upravno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2006, strani 356 in 387).

12. Legalnost obravnavanega objekta je bila torej ugotovljena z upravnim aktom (potrdilom) z dne 14. 9. 2004, ki je po vsebini ugotovitvena odločba. Če je ta akt postal pravnomočen, je bila toženka na ugotovitev iz tega akta vezana (tretji odstavek 147. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP), kar pomeni, da te ugotovitve v obravnavanem inšpekcijskem postopku ni več mogla spreminjati, ne glede na njeno morebitno nepravilnost ali nezakonitost. To bi lahko storila izključno v postopku s pravnimi sredstvi zoper omenjeni upravni akt oziroma potrdilo.

13. Za pravilno odločitev v obravnavani zadevi je bilo torej bistvenega pomena, ali je bila obravnavana gradnja izvedena pred vložitvijo zahteve za izdajo potrdila iz četrtega odstavka 197. člena ZGO-1 oziroma pred ogledom, ki je bil opravljen v tem postopku. Izdano potrdilo se namreč po povedanem nanaša na objekt v stanju, v kakršnem je bil najkasneje v času ogleda v postopku za izdajo potrdila, kar pomeni, da je bila za tak objekt ugotovljena njegova legalnost. Od te ugotovitve je odvisna pravilnost presoje toženke, da gre za nelegalno gradnjo. V kolikor se objekt, ki ni nelegalna gradnja, uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi v dovoljenju, pa gre za neskladno, in ne nelegalno gradnjo, kot pravilno navaja tožnica.

14. Toženka teh okoliščin sploh ni ugotavljala. Sodišče je zato v skladu s 4. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo. V skladu s tretjim odstavkom istega člena sodišče v takem primeru vrne zadevo organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek.

15. Kot izhaja iz gornje obrazložitve, je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, zato je sodišče v skladu s 1. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji. Za odločitev o stvari sami pa podatki postopka niso dali zanesljive podlage.

16. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopala odvetnica, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22% DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o graditvi objektov (2002) - ZGO-1 - člen 152, 197, 197/4
Datum zadnje spremembe:
19.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIwMDEw