<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Strokovni članki

Evidenčna števlika:VS048780
Vrsta:Članki
Datum objave:01.05.2013
Publikacija:Pravosodni bilten (PB) 2/2013, str. 53
Država:Slovenija
Jezik:slovenščina
Institut:informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - uporaba ZDIJZ - organi zavezanci - sodišče - tožilstvo - podatki iz sodnega spisa - podatki iz tožilskega spisa - prosilec - zahteva za dostop - odločanje o zahtevi za dostop - rok - pravna sredstva - pritožba - plačljivost dostopa - obseg dostopa - načelo prostega dostopa - delni dostop - tajni podatki - poslovna skrivnost - osebni podatki - davčna tajnost - varstvo izvedbe sodnega postopka - notranje delovanje organa - interes javnosti - mediji - medij kot prosilci - ponovna uporaba informacij javnega značaja
Področje:INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA
Avtor:mag. Jaša Vrabec LL. M.

Besedilo

Dostop do informacij javnega značaja sodišč in tožilstev(1)

Celotno besedilo

Pravosodni organi se vedno pogosteje srečujejo z zahtevami splošne ali specializirane javnosti za dostop do različnih dokumentov s področja svojega dela. Praksa sodišč glede dostopa do dokumentov je različna, v posameznih primerih pa se razlikujejo tudi odločbe informacijskega pooblaščenca kot pritožbenega organa ter upravnega sodišča kot organa sodnega varstva zoper odločbe informacijskega pooblaščenca. Namen tega prispevka je prikazati ureditev dostopa do informacij javnega značaja za sodišča in tožilstva kot zavezane organe. V prvem delu prispevka bo predstavljena pravna podlaga za dostop do dokumentov sodišč in tožilstev, medtem ko se drugi del osredotoča na praktične vidike dostopa do informacij javnega značaja za organe zavezance in prikaz ustrezne prakse informacijskega pooblaščenca ter upravnega sodišča.

Sodišča in tožilstva kot organi zavezanci

Pravica dostopa do informacij javnega značaja je ustavno varovana pravica (drugi odstavek 39. člena ustave).(2) Medtem ko ustava izrecno poudarja potrebo po izkazu pravnega interesa za dostop, je v Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja(3) uzakonjeno načelo prostega dostopa, ki komur koli omogoča dostop do informacij javnega značaja ne glede na interes.(4)

Kljub prvotnemu namenu zakonodajalca, da podobno kot v nekaterih drugih evropskih državah sodišča popolnoma izvzame iz kroga zavezancev za dostop do informacij javnega značaja,(5) je ZDIJZ sodišča vključil med organe zavezance.(6) Po mnenju informacijskega pooblaščenca, ki ga je že večkrat potrdilo tudi upravno sodišče, so sodišča zavezana tako v delu, ki se nanaša na sodno upravo, ter tudi v delu, ki se nanaša na izvajanje sodne funkcije v ožjem pomenu besede. (7) Podobno velja za tožilstva. (8)

Pravna podlaga za dostop do dokumentov iz sodnih in tožilskih spisov

Dostop do posameznih dokumentov iz sodnih in tožilskih spisov je mogoče utemeljiti na različnih pravnih podlagah. Po eni strani je to ZDIJZ, ki vsakomur po načelu prostega dostopa dovoljuje dostop do dokumentov, izvirajočih z delovnega področja organa zavezanca. Informacija javnega značaja je namreč v ZDIJZ opredeljena kot informacija, ki izvira z delovnega področja organa, je pa v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.(9) Organi zavezanci morajo po ZDIJZ omogočiti prost dostop do vseh dokumentov, razen če ne gre za katero izmed taksativno določenih enajstih izjem, opredeljenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Po drugi strani pa dostop do sodnih in tožilskih spisov ureja tudi področna zakonodaja. Zakon o pravdnem postopku v 150. členu(10) in Zakon o kazenskem postopku v 128. členu(11) osebam, ki niso stranke v postopku, dostop do sodnih spisov omejuje s potrebo po izkazu opravičene koristi oziroma opravičenega interesa, ki ju, dokler postopek teče, presoja sodeči sodnik, po končanem postopku pa predsednik sodišča ali uradna oseba, ki jo določi. Podobno Zakon o državnem tožilstvu v 181. členu omejuje krog oseb, ki lahko imajo dostop do spisov državnega tožilstva pred zastaranjem kazenskega pregona oziroma pravnomočnostjo sodbe, na osebe, ki za to izkažejo pravni interes, kar presoja vodja pristojnega državnega tožilstva.(12) Tudi Zakon o splošnem upravnem postopku vsebuje v 82. členu podobno določbo, ki pravico pregleda in prepisa daje strankam ter vsakemu, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist.(13)

Glede na to, da je po ZDIJZ dostop prost, brez potrebe po izkazu pravnega interesa, po drugi strani pa področna zakonodaja glede dostopa do tožilskih spisov in procesna zakonodaja glede dostopa do sodnih spisov izrecno zahtevata izkaz interesa oziroma koristi, se postavlja vprašanje, kateri zakon ima prednost.

Informacijski pooblaščenec je v svojem stališču jasen in vztrajen. Sklicevanje na procesno zakonodajo pri vprašanju dostopa do informacij javnega značaja je po mnenju informacijskega pooblaščenca pravno zgrešeno, saj sta različni pravni podlagi, ki urejata različni pravici. Pravica strank do vpogleda v spis in pravica dostopa do informacij javnega značaja se razlikujeta po svoji podlagi, namenu, obsegu in pogojih ter po svojem temelju in zato nista pravici, ki bi bili med seboj v koliziji in bi se medsebojno izključevali.(14) ZDIJZ in procesna zakona urejata različni materiji, zato se procesna zakona ne moreta šteti kot področna zakona, ki urejata dostop do informacij javnega značaja v zvezi z dokumenti, ki nastanejo v kazenskem oziroma pravdnem postopku. Pravica strank do vpogleda v sodni spis je samostojna in od pravice dostopa do informacij javnega značaja povsem ločena pravica, ki je v okviru pravice do enakih procesnih jamstev zagotovljena v 22. členu ustave. Po mnenju informacijskega pooblaščenca je ZDIJZ glede na procesno zakonodajo novejši in specialnejši predpis, ki derogira določila starejše in splošnejše procesne zakonodaje. ZDIJZ namreč med izjemami od prostega dostopa vsebuje tudi določbe, ki se nanašajo neposredno na varovanje izvedbe sodnega postopka,(15) iz česar izhaja, da je zakonodajalec želel z ZDIJZ celovito urediti dostop do informacij javnega značaja, vključno s sodnimi postopki oziroma sodnimi spisi. Če bi zakonodajalec želel popolnoma izključiti uporabo določb ZDIJZ za dostop do dokumentov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi sodnega postopka, ne bi v ZDIJZ opredelil izjem glede sodnih postopkov na način, ki pod določenimi pogoji dopušča dostop tudi do takih informacij. Odločanje o dostopu do informacij javnega značaja je zato po mnenju informacijskega pooblaščenca upravna zadeva in ne sodni postopek. Pristojnost vodenja in odločanja o zadevah dostopa do informacij javnega značaja je posledično izključno in zgolj pri uradni osebi, imenovani v skladu z 9. členom ZDIJZ. Tudi če se zahteva nanaša na dostop do sklepa, ki je del sodnega spisa in še predmet obravnave določenega sodnika, slednje po mnenju informacijskega pooblaščenca ne omogoča sodniku, da v postopku dostopa do informacij javnega značaja sprejema postopkovne odločitve.

Po drugi strani se sodišča pri zavračanju dostopa do zahtevanih dokumentov iz sodnih spisov pogosto sklicujejo na procesno zakonodajo kot specialnejši predpis (lex specialis derogat legi generali) in potrebo po izkazu pravnega interesa. (16) Argumentom sodišč kot zavezanih organov je v svojih starejših odločbah sledilo tudi upravno sodišče. Tako je v upravnih sporih, ki so se nanašali na zahtevo prosilca za dostop do zapisnika glavne obravnave v kazenskem ali pravdnem postopku, ki še teče, upravno sodišče odločilo, da je ne glede na to, da predpisa res urejajo drugačni pravici in drug postopek, enemu izmed predpisov treba dati prednost, saj drugače urejata isto vsebinsko vprašanje v praksi.(17)Glede na to, da je o vprašanju dostopa do dokumentov v spisu procesni zakon lex specialis, je upravno sodišče tako večkrat odločilo, da mora sodišče ZKP oziroma ZPP dati prednost pred ZDIJZ in posledično od prosilca lahko zahteva izkaz pravnega interesa, saj bi se v primeru, ko bi se dala prednost ZDIJZ, izničila procesna zakonodaja.(18)

Obstaja pa tudi drugačna praksa upravnega sodišča. Tako je upravno sodišče v svoji odločbi iz leta 2010 glede dostopa do pravnomočnega sklepa sodišča kljub sklicevanju tožeče stranke na prejšnjo prakso upravnega sodišča, ki je potrjevala specialnost procesne zakonodaje, odločilo drugače in izrecno navedlo, da »je razvoj sodne prakse glede vprašanja dostopa do informacij javnega značaja sčasoma privedel do določenih sprememb v presoji tovrstnih zadev«.(19) V najnovejši odločbi glede tovrstne problematike, ko je prosilec zahteval vpogled v pravnomočno končan stečajni spis, je upravno sodišče odločilo, da je razlaga, da je procesna zakonodaja specialnejši predpis, mogoča le za tiste sodne spise, ko sodni postopki še potekajo.(20) Upravno sodišče je z zadnjimi odločbami tehtnico očitno prevesilo na stran ZDIJZ in odločilo, da je »v določenih primerih mogoč vpogled v sodni spis tudi na podlagi ZDIJZ, vendar le pod pogoji, da niso podane izjeme iz 6. člena ZDIJZ v povezavi s posameznimi procesnimi zakoni.«(21) Ko sodni postopek še poteka, je tako po mnenju upravnega sodišča treba upoštevati določila procesne zakonodaje, ki samo določenim osebam dovoljujejo vpogled v spise, ko pa je postopek končan, pa sklicevanje na procesno zakonodajo ni več utemeljeno, saj dostop do dokumentov ne more več škoditi izvedbi postopka.

Ob tem je treba poudariti, da bi lahko bil odprt dostop do pravnomočno končanih spisov ob upoštevanju zgolj teh izjem, ki so taksativno naštete v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, problematičen. Med izjeme sicer res spadajo osebni podatki, poslovne skrivnosti ali podatki v zvezi z notranjim delovanjem organa, vendar te izjeme ne zajamejo vseh razlogov, ki so lahko podlaga za izključitev javnosti z glavne obravnave in bi bili utemeljeni tudi po pravnomočno končanem postopku (koristi uradne, poslovne ali osebne skrivnosti, koristi javnega reda ali razlogi morale oziroma varstvo osebnega in družinskega življenja obtoženca ali oškodovanca ali koristi mladoletnika ali če bi javnost škodovala interesom pravičnosti).(22) Posledično bi bilo morda res najprimerneje spremeniti ZDIJZ tako, da bi dovoljeval varstvo navedenih interesov tudi po pravnomočno končanem sodnem postopku.(23) Izrek sodbe je po izrecnih določbah procesne zakonodaje namreč vedno javen, ob izključitvi javnosti pa nato sodišče po prostem preudarku presodi, ali se javnost v celoti ali deloma izključi pri razglasitvi razlogov sodbe.(24) Glede na to, da ZDIJZ škodo ob izvedbi postopka veže na trenutek pravnomočnosti in je posledično po tem trenutku komur koli načeloma dovoljen prost dostop do celotne odločbe (seveda ob upoštevanju izjem iz ZDIJZ, predvsem torej zgolj z morebitnim izbrisom osebnih podatkov), bi namreč tak dostop lahko bil v nasprotju z nameni, zaradi katerih se javnost lahko izključi. Morda bi se zavarovanim interesom lahko približali tudi z razširitvijo zakonske izjeme, tako da varovani podatek ne bi bili zgolj osebni podatki, ampak zasebnost kot širša kategorija. Poseben pomen varovanja neodvisnosti in nepristranskosti ter ugleda sodstva je sicer poudarjen v določbi Evropske konvencije o človekovih pravicah(25) in tudi v odločbi informacijskega pooblaščenca, ki jo je potrdilo upravno sodišče.(26)

Ob koncu prikaza razmerja med procesno zakonodajo in ZDIJZ je treba opozoriti tudi na to, da vprašanje specialnosti procesne zakonodaje v odnosu do ZDIJZ neposredno še ni bilo obravnavano ne pred vrhovnim ne pred ustavnim sodiščem. Kljub temu je iz dveh odločb navedenih sodišč razvidno, da vprašanje še ni razrešeno. V svoji odločbi iz leta 2011 je tako vrhovno sodišče zapisalo:

»Veljavna zakonska ureditev sicer dopušča razlago, da je do dokumentov iz sodnega spisa možno dostopati tudi po določbah ZDIJZ, vendar pa je po presoji Vrhovnega sodišča v konkretnem primeru ZPP specialn(ejš)i predpis. Ob tem Vrhovno sodišče pripominja, da bi glede na naravo dokumentov (gradiva) v sodnih spisih uporaba ZDIJZ utegnila biti sporna, saj lahko skladno z navedenim predpisom vsakdo brez izkazovanja v zakonu utemeljenega interesa (ki ga predvideva tudi drugi odstavek 39. člena ustave), pridobi dostop do podatkov sodnega spisa. Vendar pa to vprašanje presega domet odločanja v konkretni zadevi.«(27)

Zelo podobno formulacijo je uporabilo tudi ustavno sodišče v svoji odločbi iz leta 2011:

»Glede na posebno naravo gradiva v upravnih in sodnih spisih – zaradi česar procesni zakoni posebej urejajo pravico do pregleda in prepisa dokumentov v spisih – in ob upoštevanju drugega odstavka 39. člena Ustave, ki kot splošno pravilo določa, da je dostop do informacije javnega značaja mogoč ob izkazanem pravnem interesu, se celo postavlja vprašanje, ali je v skladu z Ustavo takšna razlaga ZDIJZ, po kateri je mogoče tudi na njegovi podlagi, ne glede na specialno ureditev v procesnih predpisih, pridobiti dokumente iz sodnih in upravnih spisov. Vendar se Ustavnemu sodišču s tem vprašanjem v tej zadevi ni bilo treba ukvarjati.«(28)

Zanimivo bo videti, kako bosta vrhovno in ustavno sodišče odločila, če oziroma ko bosta vsebinsko odločala o tem vprašanju. Kljub temu da je omejitev dostopa do informacij javnega značaja za sodišča zgolj na zadeve sodne uprave primerjalnopravno pogosta, bi namreč po mnenju mnogih taka omejitev pomenila velik korak nazaj v preglednost in ugled, ki ga je Slovenija na tem področju pridobila.(29)

Praktični vidiki uporabe ZDIJZ

V nadaljevanju bo v strnjeni obliki predstavljeno, kako ravnati pri zahtevah prosilcev za dostop do informacij javnega značaja. Opisane bodo temeljne določbe ZDIJZ ter praksa informacijskega pooblaščenca in upravnega sodišča.(30)

– Načelo prostega dostopa

Namen ZDIJZ je vsakomur omogočiti prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, med katere spadajo tudi sodišča in tožilstva.(31) ZDIJZ uzakonja načelo prostega dostopa, kar pomeni, da so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam, ob čemer ni pomembno, ali je prosilec državljan Republike Slovenije ali ne.(32) Prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, kar pomeni, da se prosilcu ni treba sklicevati na kakršno koli določbo v zakonu ali drugem predpisu, ki bi mu izrecno omogočala pridobitev določene informacije oziroma dovolila dostop do določenega podatka. Prosilčev namen, ki ga želi doseči s pridobitvijo zahtevanih informacij, ni pomemben. Bistvo postopka v zvezi z zahtevo po ZDIJZ je namreč le v presoji, ali zahtevane informacije izpolnjujejo merila za informacijo javnega značaja in so zaradi tega prosto dostopne vsem in vsakomur (erga omnes), ne le prosilcu.(33) Prav tako prosilcu ni treba izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, mora organ zahtevo obravnavati po ZDIJZ.(34)

Če prosilec zahteva informacijo, ki je že javno dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali enostavno dostopna na drug način (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), mu organ zavezanec lahko posreduje zgolj napotilo, kje se informacija nahaja, ne da bi mu sam posredoval zahtevano informacijo.(35)

– Zahteva za dostop do informacije javnega značaja

Zakon loči formalno in neformalno zahtevo. Razlika je zelo pomembna, saj se neformalna vloga ne šteje za vlogo v upravnem postopku, zaradi česar se prosilec, ki mu je taka zahteva zavrnjena, ne more pritožiti na pritožbeni organ, to je informacijskega pooblaščenca.(36)

Za neformalno zahtevo gre tako npr. pri ustni zahtevi (npr. po telefonu) ali pri zahtevi, poslani po elektronski pošti z naslova, ki ga ni mogoče relativno gotovo pripisati določeni osebi (poslani npr. z izmišljenega elektronskega naslova). Po razvijajoči se praksi informacijskega pooblaščenca pri zahtevah, poslanih po elektronski pošti z naslova, ki relativno gotovo omogoča identifikacijo prosilca, strogo vztrajanje pri potrebi po elektronskem podpisu zahteve ni potrebno. Poleg tega tako vztrajanje ni potrebno niti po določilih Uredbe o upravnem poslovanju. (37) V primeru pa, ko se zahtevku prosilca v celoti ugodi, elektronski naslov ne more biti sporen, saj gre za dokument, ki je v enaki obliki dostopen vsakomur.

Formalna zahteva je po drugi strani pisna zahteva, v kateri mora prosilec navesti informacijo, s katero se želi seznaniti, ter na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Zahteva mora vsebovati navedbo organa, ki se mu pošilja, osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca.(38) Če je zahteva nepopolna in je organ zaradi tega ne more obravnavati, mora pozvati prosilca, da jo v roku (ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni), dopolni..(39) Organ je prosilcu pri dopolnitvi zahteve dolžan nuditi ustrezno pomoč,(40) če pa zahteva ni ustrezno dopolnjena, se s sklepom zavrže.(41) Ob tem je treba poudariti, da ni mogoče zahtevati od prosilca, da natančno označi dokument, ki vsebuje želeno informacijo javnega značaja, ampak da zadostuje taka označba informacije po vsebini, ki organu omogoča prepoznavo in določljivost dokumenta, ki želeno informacijo vsebuje.(42)

– Oseba, ki odloča o dostopu

Sodišče oziroma tožilstvo lahko določi uradno osebo za dostop do informacij javnega značaja. Če ta oseba ni določena, postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja v organu vodi in v njem odloča predstojnik organa, tj. predsednik sodišča oziroma vodja tožilstva.(43)

Če sodišče odloča po ZDIJZ, o dopustnosti dostopa torej ne odloča sodnik oziroma tožilec (razen če ni imenovan za uradno osebo). Mnenje sodnika oziroma tožilca, ki zadevo obravnava, je sicer lahko izjemno pomembno (saj najbolje pozna okoliščine konkretnega primera in lahko najbolje oceni, ali bi dostop do določenih podatkov lahko škodoval izvedbi postopka), vendar gre po ZDIJZ za odločanje v upravni in ne v sodni zadevi.(44)

– Odločanje o zahtevi

Ko prosilec zahteva dostop do informacije javnega značaja, mora organ prosilcu omogočiti dostop do zahtevane informacije, razen če ta ni informacija javnega značaja ali če je dana katera izmed izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Če organ zahtevi ugodi (formalni in neformalni), prosilcu nemudoma omogoči seznanitev z vsebino zahtevane informacije v obliki, v kateri jo želi prosilec, in o tem napravi zgolj uradni zaznamek.(45) Če pa organ zahtevov celoti ali deloma zavrne, mora uradna oseba organa ob pisni zahtevi izdati odločbo, ki mora vsebovati tudi obrazložitev razlogov, zaradi katerih je bila zahteva zavrnjena, ter pouk o pravnem sredstvu.(46) Zgolj dopis s pojasnilom, da organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, tako ni dovolj.

Če organ, ki je prejel zahtevo, ne razpolaga z zahtevano informacijo, mora nemudoma, najpozneje pa v treh delovnih dneh od dneva prejema zahteve, odstopiti zahtevo organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje, in o tem obvestiti prosilca. Tako bo ravnalo npr. sodišče prve ali druge stopnje, ki zaradi vloženega izrednega pravnega sredstva in reševanja zadeve pred vrhovnim sodiščem ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti – zahtevo bo odstopilo vrhovnemu sodišču in o tem obvestilo prosilca.

– Rok za odločanje

Organ mora odločiti o zahtevi prosilca nemudoma, najpozneje pa v 20 delovnih dneh od dneva prejema popolne zahteve. (47) V izjemnih okoliščinah, ko organ potrebuje več časa za posredovanje zahtevane informacije zaradi izvedbe delnega dostopa (npr. zaradi zaprosila gospodarskim subjektom, da se izjavijo o izjemi poslovne skrivnosti) ali zaradi obsežnosti zahtevanega dokumenta, lahko organ ta rok podaljša še za največ 30 delovnih dni. O podaljšanju roka mora organ odločiti s sklepom, ki mora biti sprejet najpozneje 15 delovnih dni od prejema zahteve.(48)

– Pritožba

Zoper zavrnitveno odločbo oziroma sklep o zavrženju ali v primeru molka organa(49) ima prosilec pravico do pritožbe v roku 15 dni.(50) Postopek se izvaja po določbah splošnega upravnega postopka – organ mora po prejemu pritožbe preizkusiti, ali je pritožba dovoljena, pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba, nato pa v največ 15 dneh pritožbo z vsemi dokumenti, ki se nanašajo na zadevo, poslati pritožbenemu organu – informacijskemu pooblaščencu.(51) Zoper odločbo informacijskega pooblaščenca je mogoče v 30 dneh začeti upravni spor, ki zadrži izvršitev odločbe.(52)

– Plačljivost dostopa

Vpogled v zahtevano informacijo je brezplačen. Za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko organ prosilcu zaračuna materialne stroške.(53)Organ prosilcu lahko zaračuna materialne stroške le ob pogoju, da ima ustrezno objavljen stroškovnik in da je o tem prosilca ustrezno obvestil.(54) Najvišje cene materialnih stroškov so določene z Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, pomemben pa je 20. člen uredbe, ki med drugim določa, da zaradi ekonomičnosti postopka organ ne sme zaračunati stroškov, ki ne presegajo 10 EUR.(55) Tako je v svoji odločbi informacijski pooblaščenec sodišču naložil vračilo 0,48 EUR, ki jih je sodišče neupravičeno zaračunalo prosilcu za posredovanje fotokopij zahtevanih dokumentov.(56) – Opredelitev informacije javnega značaja

Namen ZDIJZ je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije. ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij ne glede na pravni interes. Organ zavezanec pa nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa. To je mogoče, ko sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa ko so sicer izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se dostop do nje lahko zavrne zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, je pa v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ pripravil sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.(57)

Iz navedene opredelitve izhaja, da so za obstoj informacije javnega značaja potrebni trije pogoji:

•    informacija mora izvirati iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),

•    da organ z njo razpolaga,

•    da je informacija v materializirani obliki.

Organ mora informacijo javnega značaja sestaviti pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa, saj niso vse informacije, ki so v posesti organa, nujno tudi informacije, ki izvirajo z delovnega področja organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo sestavil sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov.(58) Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti.(59)

Informacija javnega značaja je samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, morajo omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in jim ni treba ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije v računalniških podatkovnih zbirkah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije.(60)

Iz prakse sodišč in informacijskega pooblaščenca je tako razvidnih več primerov, v katerih je bila zahteva prosilca za dostop zavrnjena, ker organ z zahtevano informacijo ni razpolagal – v teh primerih ni bil izpolnjen t. i. kriterij materializirane oblike. Zahteve prosilcev so se nanašale na te dokumente oziroma informacije:

- vse sodbe sodišča iz določenega obdobja, pri katerih je v civilnih zadevah dedovanja kmetijskih gospodarstev v senatu višjih sodnikov sodelovala določena sodnica in pri katerih je uporabljen Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev;(61)

- historični izpisek za določeno parcelo, pri kateri je bil nekoč v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik prednik prosilke; (62)

- fotokopije listin zapisnikov iz 19. stoletja, ki naj bi bili podlaga za nastanek ročno vodene zemljiške knjige;(63)

- seznam zadev pri konkretnemu sodniku z imeni in priimki strank, ki so izgubile postopek; (64)

- informacija, v kakšni osebni povezanosti je sodnica z direktorjem gospodarske družbe; (65)

- pogodbe za storitve računovodstva, najema prostorov, hrambe ter arhiviranja iz stečajnega spisa.(66)

Prav tako odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, obrazložitve, komentarji in analize stanj niso informacije javnega značaja, zato ni dolžnost organa, da prosilcem odgovarja na vprašanja ter daje pojasnila o delovnem področju organa. Informacijski pooblaščenec je tako npr. potrdil odločbo sodišča, ki je zavrnilo zahtevo prosilca, da sodišče pojasni, zakaj je v določenem primeru oddaljenost dogodka v sodbi štelo kot olajševalno okoliščino v prid obtoženim.(67) Prav tako je bila zavrnjena zahteva, ki je vsebovala vrsto vprašanj o konkretnem prekrškovnem postopku – katere dokumente je sodnik uporabil, zakaj je upošteval dejstva, kje ima dokaze za posamezne odločitve itd.(68) Zavrnjena pa je bila tudi zahteva za pravno podlago za sestavo podatkovne zbirke o sodnih postopkih in poslovanju odvetnikov za potrebe Davčne uprave RS.(69)

– Delni dostop

Zelo pomemben in v praksi velikokrat uporabljen je institut delnega dostopa. Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki so izjeme od prostega dostopa, in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, mora pooblaščena uradna oseba organa izločiti te informacije iz dokumenta ter prosilca seznaniti z vsebino preostalega dela dokumenta (npr. prosilcu se omogoči dostop do sodne odločbe, iz katere se izločijo varovani osebni podatki).(70) To v praksi pomeni, da se varovane informacije na kopiji dokumenta, ki je v fizični obliki, odstranijo, prečrtajo, trajno prekrijejo ali drugače napravijo nedostopne oziroma v kopiji dokumenta v elektronski obliki zbrišejo, kodirajo, blokirajo, omejijo oziroma drugače napravijo nedostopne. Šteje se, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu.(71) V slednjem primeru delni dostop ni mogoč, zato se zavrne dostop do celotnega dokumenta.(72)

– Izjeme od prostega dostopa

V nadaljevanju bodo predstavljene izjeme od prostega dostopa, ki se pojavljajo v postopkih pred sodišči in tožilstvi. Opozoriti je treba, da ne bodo obravnavane vse od enajstih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj nekatere izjeme redko ali celo nikoli ne pridejo v poštev v postopkih pred pravosodnimi organi (npr. podatki o poročevalskih enotah za potrebe državne statistike(73) ali podatek o naravni oziroma kulturni vrednoti).(74)

Tajni podatek

Prva izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja se nanaša na tajne podatke.(75) Stališče informacijskega pooblaščenca v njegovih odločbah je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, to je Zakona o tajnih podatkih.(76)Iz tega izhaja, če dokument ni opredeljen oziroma označen kot tajen na podlagi in v skladu z ZTP, organ zavezanec po ZDIJZ ne more zavrniti dostopa do informacije, sklicujoč se na izjemo iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Za določitev podatka za tajnega na podlagi ZTP je treba sicer zadostiti formalnemu kriteriju (kdo in na kakšen način sprejme odločitev o tajnosti ter ustrezna označenost dokumenta) in materialnemu kriteriju (da se podatek nanaša na javno varnost, obrambo države, zaupnost mednarodnih odnosov, zaupnost obveščevalne in varnostne dejavnosti državnih organov). Drugi zakoni po mnenju informacijskega pooblaščenca zaradi potrebe po restriktivni razlagi izjem iz ZDIJZ ne morejo posameznega podatka določiti kot tajnega.(77)

Po drugi strani je sodni svet za zahtevo po dostopu do odločbe sodnega sveta glede negativne ocene sodniške službe trdil, da so tajni lahko tudi drugi podatki, ne le tisti, ki ustrezajo kriterijem ZT.(78) Tako Zakon o sodniški službi(79) izrecno omejuje krog oseb, ki imajo dostopdo osebne evidence sodnika, v kateri je tudi ocena sodniške službe. Po mnenju Sodnega sveta je ZSS lex specialis glede na ZDIJZ, ko določa, da so skoraj vsi podatki iz osebne evidence sodnika (vključno z oceno sodniške službe) tajni(80) zato ni mogoče vztrajanje, da so tajni lahko le tisti podatki, ki so kot taki določeni skladno z ZTP. (81)

V konkretnem primeru je upravno sodišče odločilo, da določila 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni mogoče razlagati tako, da izjeme iz tega določila določa le ZTP, kajti pojem »tajni podatek« je lahko opredeljen tudi v kakšnem drugem predpisu, ki pa mora biti zakon. Ker ZSS uporablja pojem »tajni podatek« in opredeljuje tudi, kaj tajnost pomeni z vidika obdelave, upravljanja in možnosti vpogleda v tak podatek, je treba šteti, da med izjeme po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ spadajo tudi tisti podatki iz ZSS, ki jih ZSS opredeljuje kot tajne. Iz določbe upravnega sodišča torej jasno izhaja, da se med izjemo tajnih podatkov lahko štejejo tudi tajni podatki po drugih zakonih, ne le po ZTP.(82)

V svoji odločbi je sicer informacijski pooblaščenec posebej poudaril pomen varovanja neodvisnosti in nepristranskosti sodstva ter ugleda sodstva v javnosti in dejstvo, da ocena sodniške službe praviloma naj ne bi bila javno dostopna.(83) V konkretnem primeru je upravno sodišče vendarle dopustilo dostop, saj se zahteva ni nanašala na oceno sodniške službe, temveč na odločbo sodnega sveta, ki se je opredeljevala do ocene sodniške službe, ne pa na samo oceno.(84)

Poslovna skrivnost

Druga izjema od prostega dostopa se nanaša na poslovne skrivnosti. Poslovna skrivnost je opredeljena v Zakonu o gospodarskih družbah,(85) in sicer po dveh kriterijih. Po subjektivnem kriteriju gre za poslovno skrivnost pri podatkih, ki jih kot take vnaprej jasno in izrecno označi gospodarski subjekt sam s pisnim sklepom (ne glede na to, katere vsebine so).(86) Po drugem, objektivnem kriteriju pa so poslovna skrivnost tudi podatki, ki niso izrecno označeni kot taki, je pa očitno, da bi z razkritjem podatkov nepooblaščeni osebi gospodarski družbi nastala občutna škoda.(87) Ob tem je treba opozoriti tudi na to, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni (npr. podatki o porabi javnih sredstev) ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.(88)

Ko organ prejme zahtevo, ki se nanaša na dokumente oziroma podatke, ki bi lahko bili poslovna skrivnost, mora skladno s pravili upravnega postopka po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko odločba vplivala.(89) Gospodarske družbe, na katerih pravice ali pravne koristi bi dostop do zahtevanih podatkov lahko vplival, je zato treba pozvati, da se o zahtevanih dokumentih in morebitnih poslovnih skrivnostih v njih izjavijo.(90)

Pri določitvi poslovne skrivnosti po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se načeloma ni mogoče spuščati v presojo o pomembnosti tako označenih podatkov, niti o tem, ali bi z razkritjem zahtevanih podatkov nastala občutna škoda. To pomeni, da ni mogoče ugotavljati oziroma družbi ni treba dokazovati, da bi z razkritjem podatkov družbi nastala natančno določena in obrazložena škoda v smislu konkurenčne prednosti. Zakon omogoča družbi, da sama, s svojim aktom in s svojo voljo kot poslovno skrivnost označi katere koli podatke in na tak način poskrbi za njihovo varnost. Dostop do tako označenih podatkov je s tem onemogočen.(91)

Ključna vprašanja za presojo uporabe izjeme varstva poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju so zato:

- obstoj in veljavnost sklepa o poslovni skrivnosti,

- ali sklep o poslovni skrivnosti zajema zahtevane dokumente in

- ali so med zahtevanimi dokumenti, ki so zajeti s sklepom o poslovni skrivnosti, tudi dokumenti in podatki, ki jih ni mogoče razglasiti za poslovno skrivnost, zaradi česar ne predstavljajo izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja.(92)

Pri objektivnem kriteriju pa je nujno, da je potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnem koli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj. Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 je primarno za podjetja, katerih podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Družba oziroma podjetje ima praviloma vse ustrezno znanje in izkušnje o trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj družbe. Zainteresirano podjetje mora s konkretno navedbo in obrazložitvijo preteče škode dokazati, da bi ta zares nastala – zgolj pavšalna navedba, da bi škoda lahko nastala, ne zadostuje.(93)

Ko je prosilec od sodišča zahteval seznam vseh izvršilnih postopkov, ki so bili proti dolžniku sproženi v zadnjih petih letih, skupaj z imenom upnika, je informacijski pooblaščenec odločil, da bi dostop do podatkov o upnikih (tistih, ki so take podatke v postopku po ZDIJZ tudi aktivno varovali) lahko škodoval njihovemu konkurenčnemu položaju, zaradi česar identiteta upnikov ne sme biti razkrita.(94) Poudariti je treba, da mora stranski udeleženec sam varovati svoje koristi – organ zavezanec se ne more sklicevati na izjemo poslovne skrivnosti, če je stranski udeleženec ne zatrjuje.(95) Po drugi strani pa je informacijski pooblaščenec na podlagi določila tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, po katerem se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, odločil, da so podatki o izvršilnih postopkih dolžnika javni.(96)

Osebni podatek

Tretja izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja so osebni podatki(97) To je zelo pomembna izjema, ki je v praksi pravosodnih organov najpogosteje uporabljena in na podlagi katere organi praviloma dovoljujejo delni dostop do zahtevanih dokumentov z izločitvijo varovanih osebnih podatkov.

ZDIJZ napotuje na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov,(98) ki določa, da je osebni podatek kateri koli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.(99) ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Ker razkritje osebnega podatka pomeni vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov. Splošno pravilo določa, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to dana privolitev posameznika, v javnem sektorju pa mora biti možnost privolitve določena z zakonom.(100) Bistveni del pojma osebnega podatka je določenost oziroma določljivost posameznika, na katerega se podatek nanaša.

Niso pa vsi osebni podatki tudi varovani osebni podatki. Obstajajo namreč različne zakonske podlage, ki določajo, da posamezni osebni podatki niso varovani. Tako na primer Zakon o zemljiški knjigi(101)in Zakon o sodnem registru(102) opredeljujeta načelo javnosti vpisov v ti javni knjigi, Zakon o sistemu plač v javnem sektorju pa določa javnost plač.(103)

Za vprašanje, katere osebne podatke izločiti iz posredovanih dokumentov, je pri delu pravosodnih organov največkrat odločilno določilo ZDIJZ, skladno s katerim se dostop do osebnega podatka dovoli, če gre za podatek o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.(104)

Navedeno pomeni, da konkretni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh drugih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.(105)Če so podatki povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, namreč ni dopustno sklicevanje na varstvo osebnih podatkov.  

Na podlagi navedene določbe je treba ob posredovanju odločbe sodišča ali drugih dokumentov pravosodnih organov pustiti dostopne te osebne podatke:

- ime in priimek sodnika oziroma sodnikov,

- ime in priimek sodniškega pripravnika,

- ime in priimek zapisnikarice,(106)

- ime in priimek državnega tožilca,

- ime in priimek državnega pravobranilca,

- ime in priimek sodnih izvedencev,(107)

- ime in priimek sodnih tolmačev,

- ime in priimek ter naslov odvetnikov – zastopnikov strank.(108)

Za podatke, povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oziroma z opravljanjem javne funkcije funkcionarja, so se šteli tudi podatki o uri prihoda in odhoda z dela ter navedba, da je bil posameznik odsoten z dela, ne pa tudi podatki o vzrokih odsotnosti z dela. Podobno za javne podatke veljajo podatki o številu dodeljenih ali porabljenih dni letnega dopusta javnega uslužbenca ali funkcionarja, ne pa tudi natančen podatek o tem, kdaj je posameznik izkoristil letni dopust.(109) Nevarovani so tudi tisti dokumenti iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta.(110) Za varovane osebne podatke, ki niso povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnim razmerjem javnega uslužbenca, pa veljajo naslov prebivališča, zasebna telefonska številka, ime staršev ali rojstni podatki uslužbencev oziroma funkcionarjev.(111)

Zaradi varovanja osebnih podatkov je iz posredovane odločbe treba izbrisati ime, priimek, prebivališče, EMŠO, itd. strank v postopku.(112) Iz odločbe je treba izločiti tudi imena, priimke, datum in kraj rojstva, naslov in druge osebne podatke drugih udeležencev postopka (prič, oškodovancev ipd.). Če je prosilec zahteval dostop do odločbe v kazenski zadevi zaradi spolnega napada, v kateri je bila javnost izključena z glavne obravnave, je informacijski pooblaščenec dovolil delni dostop do cele odločbe, poleg posameznih osebnih podatkov pa je zaradi možnosti identifikacije obdolženca ali oškodovanke zahteval tudi izbris posameznih delov dokumenta, na podlagi katerih bi bilo ti osebi mogoče identificirati.(113) Še posebej si varstvo zaslužijo t. i. občutljivi osebni podatki(114) – sodišče je zavrnilo zahtevo prosilca za vpogled v Pr vpisnik o pridržanju oseb v psihiatričnih organizacijah za določeno zadevo in za vse zadeve, prispele na določen dan.(115)

Zaradi varstva osebnih podatkov je bila zavrnjena tudi zahteva za dostop do posnetkov nadzornih kamer na določen dan pred določeno razpravno dvorano.(116) Prav tako sta bili zavrnjeni tudi zahteva za dostop do podatka iz Kt vpisnika o vseh obtožnih predlogih zoper določeno osebo(117) in zahteva za dostop do podatkov o fizičnih osebah – upnikih v izvršilnih postopkih.(118) Varovan je tudi podatek o tem, kdaj je bila vložena tožba oz. predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze ter kdaj je bil razpisan in kdaj opravljen prvi narok za glavno obravnavo.(119)

Osebni podatki pa niso številke odločb upravnih organov (ministrstev, upravnih enot) oziroma katastrska občina in parcelna številka,(120) ki se velikokrat pojavljajo v sodnih odločbah, a jih ni treba brisati.

Pomembno je poudariti, da okoliščina, da prosilec pozna osebne podatke iz zahtevanega dokumenta (npr. imena in priimke strank postopka), organa zavezanca ne odvezuje zaveze izločitve varovanih osebnih podatkov. Dokument, do katerega organ omogoča dostop, mora biti namreč enak za vse prosilce – erga omnes. Če nato prosilec sam nezakonito obdeluje osebne podatke, ki jih pozna, in jih poveže s poslanim dokumentom, ki je bil ustrezno anonimiziran, je sam prosilec tisti, ki krši ZVOP-1, ne pa tudi organ zavezanec.

Davčna tajnost

Naslednja izjema, ki se pojavlja v postopkih pred pravosodnimi organi, je izjema zaupnega podatka iz davčnega postopka.(121)Pojem davčne tajnosti in dolžnost njenega varovanja sta opredeljena v Zakonu o davčnem postopku.(122) Davčne tajnosti tako niso dolžne varovati le uradne osebe, ki sodelujejo pri pobiranju davkov, temveč tudi vse druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost. Kadar pravosodni organ razpolaga z dokumenti, ki so ustrezno označeni kot davčna tajnost, in prosilec zahteva dostop do teh dokumentov, mora organ delno ali v celoti zavrniti dostop do zahtevanih dokumentov.

Vrhovno sodišče je zavrnilo prošnjo Odvetniške zbornice Slovenije, s katero je zahtevala podatke o odvetnikih oziroma odvetniških družbah, zoper katere je bil uveden davčni nadzor, in podatke o poslovanju, ki jih je od Vrhovnega sodišča zahtevala Davčna uprava RS.(123) V konkretnem primeru ni bil mogoč niti delni dostop, saj bi že sam dostop do podatkov o opravilni številki zadeve ali naslovu osebe ogrozil zaupnost podatka, varovanega kot davčna tajnost, prav tako pa bi povezava med preostalimi podatki (npr. sodišče, vpisnik in datum naroka) omogočili identifikacijo odvetnika ali odvetniške družbe, kar pa pomeni podatek, ki je varovan kot davčna tajnost. Pri izjemi davčne tajnosti ni potrebna izvedba škodnega testa – zavezani organ se na to izjemo lahko sklicuje vedno, ko gre za podatke, ki so v zvezi z davčno obveznostjo davčnega zavezanca, saj je davčna tajnost absolutna izjema.(124)

Varstvo izvedbe sodnega postopka

Izjeme, ki jih bo pri zahtevah, naslovljenih na sodišča in tožilstva, velikokrat treba upoštevati, so izjeme, ki se nanašajo na izvedbo sodnih postopkov – kazenskega oziroma prekrškovnega,(125) upravnega,(126) ter pravdnega, nepravdnega in drugih sodnih postopkov.(127) Vsem navedenim izjemam je skupno, da je za njihovo uporabo potrebna kumulativna izpolnitev dveh pogojev:

1. postopek mora še teči;

2. razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi postopka.

Skladno z navedenim sklicevanjem na izjeme varstva sodnih postopkov ni več dopustno, ko je postopek enkrat pravnomočno končan, saj dostop do podatkov iz pravosodnega spisa v postopku, ki je končan, ne more škodovati izvedbi postopka.(128)

Glede drugega pogoja pa je treba poudariti, da je dokazno breme za obstoj izjeme od prosto dostopnih informacij na organu. Organ mora z izvedbo t. i. škodnega testa dokazati, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina oziroma da bi nastala določena konkretna škoda za izvedbo postopka. Ogrozitev mora vsakokrat biti dejanska in oprijemljiva, ne le hipotetična. Sodišče oziroma tožilstvo dostop lahko zavrne, če bi razkritje informacij ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do take mere, da se dejanja ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami.(129) Škodni test glede dostopa do posameznih dokumentov iz kazenskega spisa je opravil tudi sam informacijski pooblaščenec in zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov z utemeljitvijo, da bi z razkritjem informacij iz kazenskega spisa pred končanim dokaznim postopkom nastala škoda za izvedbo kazenskega postopka, saj bi se z dokazi lahko seznanil vsakdo, tudi priče in izvedenci, ki še niso bili zaslišani, kar bi vplivalo na njihove izpovedbe.(130)

Podatek v zvezi z notranjim delovanjem organa

Zadnja izjema prostega dostopa, ki je že bila uporabljena v postopku pred sodiščem, se nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju organa.(131)

Za obstoj izjeme te izjeme morata biti kumulativno dana dva pogoja:

– podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in

– poseben škodni test (razkritje takega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).

Na navedeno izjemo se je sklicevalo sodišče, ko je prosilec zahteval dostop do posvetovalnega zapisnika o glasovanju z nejavne seje. Po mnenju sodišča bi razkritje podatkov o posvetovanju in glasovanju povzročilo motnje oz. nepopravljivo škodo pri delovanju organa, saj je iz zapisnika mogoče razbrati, kako je odločal posamezen član senata, čeravno je senat kolegijski organ in mora navzven nastopati enotno. Informacijski pooblaščenec je potrdil zavrnilno odločbo sodišča in skladno z določbami procesne zakonodaje o nejavnosti glasovanja senata potrdil, da bi seznanjanje javnosti z glasovanjem posameznih članov sodnih senatov ogrozilo njihovo neodvisnost in nepristranskost, s čimer bi senatno odločanje izgubilo svoj smisel in namen, to pa je preprečitev posledic morebitnih pritiskov na posameznega sodnika.(132)

Test interesa javnosti

Ne glede na obravnavane izjeme od prostega dostopa se dostop do zahtevane informacije lahko dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Slednje pa ne velja za t. i. absolutne izjeme, ki jih zakon taksativno določa in se večinoma nanašajo na tajne podatke in davčne tajnosti.(133) Ob absolutnih izjemah je treba dostop vselej zavrniti, pa čeprav bi interes javnosti lahko prevladoval.

Test interesa javnosti se opravi, če se prosilec v zahtevi sklicuje na prevladujoč javni interes za razkritje ali če predstojnik ali uradna oseba oceni, da je to potrebno. Če je zavezanec za dostop sodišče, opravi test interesa javnosti vrhovno sodišče, če pa je zavezanec državno tožilstvo, izvaja test interesa javnosti vlada.(134) Medij kot prosilec

Ko je prosilec za dostop do informacij javnega značaja novinar oziroma predstavnik medija, je položaj nekoliko drugačen. Zakon o medijih(135) namreč uvaja posebno kategorijo – t. i. informacije za medije. Informacije za medije so informacije, ki jih organ na lastno pobudo ali kot odgovor na vprašanje pošlje mediju in so vezane na delovno področje organa. Informacije morajo biti resnične in celovite.(136) Informacije za medije so tako širši pojem od informacij javnega značaja, ki zajemajo le dokumente, s katerimi organ razpolaga v materializirani obliki. Organ lahko mediju zavrne ali delno zavrne odgovor na vprašanje, če so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa skladno z določili ZDIJZ.(137) Za zavrnitev ni potrebna odločba – čeprav je zavrnilni odgovor sestavljen v obliki navadnega dopisa, se po izrecni določbi zakona pisni odgovor šteje kot zavrnilna odločba.(138) Pritožba je mogoča le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva organa.(139) O pritožbi prav tako odloča informacijski pooblaščenec.

Predstavniki medijev so glede na druge prosilce v privilegiranem položaju zaradi krajših rokov odločanja. Kadar je vprašanje pisno in bo organ odgovor zavrnil ali delno zavrnil, mora organ predstavnika medija o tem pisno obvestiti do konca naslednjega delovnega dne.(140) Medtem ko je splošni rok za dostop do informacij javnega značaja 20 delovnih dni, pa mora organ medijem poslati odgovor na vprašanje najpozneje v sedmih delovnih dnevih od prejema vprašanja v pisni obliki.(141)

Ponovna uporaba informacij javnega značaja

Organi javnega sektorja zbirajo, pripravljajo, razmnožujejo in razširjajo dokumente, da izpolnijo svoje javne naloge, določene z veljavnimi predpisi. Uporaba takih dokumentov za druge namene, kot so bili dokumenti izdelani, pa pomeni ponovno uporabo(142) Cilj ponovne uporabe je dodana vrednost informaciji javnega značaja, zasebni sektor (prosilec) pa naj bi ponudil več ali nekaj drugega, kot ponuja organ v okviru opravljanja svojih javnih nalog. Smisel nadaljnje uporabe ali uporabe informacij javnega značaja je zagotavljanje nadgradnje teh informacij prosilca in s tem izpolnjevanje gospodarske vloge pravice dostopa do informacij javnega značaja. Namen posebne ureditve ponovne uporabe je zagotavljanje enakosti pri obravnavanju prosilcev, ki želijo informacijo ponovno uporabiti. Ponovna uporaba mora biti dostopna vsem pod enakimi pogoji.(143) Javni sektor namreč zbira, pripravlja, razmnožuje in razširja veliko informacij s številnih področjih dejavnosti, kot so informacije s področja sociale, gospodarstva, geografije, vremena, turizma, podjetništva, patentiranja in izobraževanja, ki so zanimive za ponovno uporabo različnih prosilcev.(144) O delu sodišč bi za ponovno uporabo v poštev prišla predvsem podatkovna zbirka sodne prakse, vendar glede na njeno splošno dostopnost na spletni strani posebna zahteva za njeno ponovno uporabo ni bila dana.

Za ponovno uporabo informacij je ključno, da organi javnega sektorja informacije v glavnem zbirajo za opravljanje svojih javnih nalog, že zbrane informacije pa lahko posredujejo prosilcem za nadaljnjo uporabo v pridobitne ali nepridobitne namene. Razlikovanje med pridobitnim in nepridobitnim namenom ne vpliva na to, ali se šteje posamezna uporaba informacije javnega značaja za ponovno uporabo. Ta razlika dobi pomen samo ob vprašanju, ali sme organ zaračunati ceno za ponovno uporabo.(145) Cena ponovne uporabe ne sme preseči stroškov zbiranja, priprave, razmnoževanja in razširjanja informacij ter običajnega donosa vloženih sredstev.(146) Vprašanje cene ponovne uporabe je zapleteno vprašanje, ki bi zahtevalo samostojno obravnavo in presega okvir tega prispevka.

Vrhovno sodišče je prejelo zahtevo za ponovno uporabo informacij javnega značaja, in sicer je prosilec zahteval podatke iz podatkovne zbirke sodnega registra. Zahteva prosilca za ponovno uporabo podatkov, ki se vpisujejo v glavno knjigo sodnega registra, je sodišče zavrnilo, ker bi dostop do zahtevanih podatkov pomenil ustvarjanje nove evidence. Informacijski pooblaščenec je pritožbi delno ugodil in zahteval, da sodišče omogoči ponovno uporabo določenih podatkov sodnega registra,(147) a je upravno sodišče v upravnem sporu razveljavilo odločbo informacijskega pooblaščenca in mu jo vrnilo v nov postopek.(148) V novi zahtevi je prosilec nato zahtevo razširil na celotno centralno informatizirano podatkovno zbirko sodnega registra. V vmesnem času je bil Zakon o sodnem registru (ZSReg) spremenjen, tako da sodišče ni več upravljavec sodnega registra, ampak ga upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Zaradi navedenega je informacijski pooblaščenec potrdil zavrnilno odločbo sodišča in zahtevo prosilca odstopil AJPES-u, ker sodišče z zahtevanimi informacijami ni razpolagalo.(149)

Sklep

V prispevku so predstavljene zgolj temeljne značilnosti problematike uporabe Zakona o dostopu do informacij javnega značaja za sodišča in tožilstva. Nekatera vprašanja, kot npr. vprašanje ponovne uporabe informacij javnega značaja ali vprašanje varovanja poslovne skrivnosti, so bila zato predstavljena zgolj na kratko. Za razjasnitev strokovnih vprašanj, povezanih z izvajanjem zakona, in večjo pravno varnost prosilcev bo potreben nadaljnji razvoj sodne prakse glede zahtev za dostop do informacij javnega značaja in zahtev za njihovo ponovno uporabo.

Osnovna dilema glede ustrezne pravne podlage za dostop do pravosodnih spisov, ki je vrsto let obremenjevala sodišča in informacijskega pooblaščenca, je načeloma dobila odgovor z zadnjimi odločbami upravnega sodišča, ki pri pravnomočno končanem sodnem postopku dopuščajo dostop do sodnih spisov, saj tak dostop ob ustreznem spoštovanju izjem od prostega dostopa ne škodi izvedbi postopka. O vprašanju odnosa med procesno zakonodajo in Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja se neposredno še nista opredelila ne vrhovno ne ustavno sodišče. Odprto ostaja vprašanje, ali posebna zaščita avtoritete in neodvisnosti sodstva kot samostojne veje oblasti ne zahteva tudi drugačnih podlag za omejitev dostopa, podlag, ki bi bile bližje določilom procesne zakonodaje za omejitev prisotnosti javnosti na glavnih obravnavah. Ne glede na to, kako se bo praksa dostopa do dokumentov pravosodnih organov razvijala, pa je jasno, da je odprto in pregledno delovanje sodstva pogoj za spoštovanje pomena in ugleda sodne veje oblasti ter kot tako v interesu vseh deležnikov demokratične družbe.

---------

op. št. (1): Stališča, izražena v tem prispevku, niso nujno tudi stališča institucije, pri kateri je avtor zaposlen.

op. št. (2): Ustava RS, Uradni list RS, št. 33I/91. s spremembami. Drugi odstavek 39. člena Ustave RS: »Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.«

op. št. (3): Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), Uradni list RS, št. 24/2003. s spremembami in dopolnitvami.

op. št. (4): ZDIJZ, 5. člen: »(1) Informacije javnega značaja so prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam.« 17. člen: »(3) Prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po tem zakonu, organ obravnava zahtevo po tem zakonu.«

op. št. (5): Sodišča so npr. v celoti izvzeta iz dostopa v Nemčiji, Italiji, Španiji in na Nizozemskem, sodni spisi pa so izvzeti v Veliki Britaniji, Grčiji, na Madžarskem in Irskem – glej Curk, S. Pravica dostopa do informacij javnega značaja in sodni postopki, Pravna praksa, letnik 29, 2010, št. 19, str. 6.

op. št. (6): Glej Zalar, A., in Bien, S., Poslovanje sodišč v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja, Javna uprava, letnik 39, št. 2 (2003), str. 217–233, in Tepina, P., Transparentnost in dostop do dokumentov sodišč, Pravosodni bilten 2/2011, letnik XXXII, str. 111–122.

op. št. (7): Sodba Upravnega sodišča RS U 79/2009-10 z dne 20. 1. 2010 glede odločbe informacijskega pooblaščenca št. 021-128/2008/10 z dne 28. 1. 2009 (prosilec – Višje sodišče v Mariboru).

op. št. (8): Odločba informacijskega pooblaščenca št. 021-58/2005/5 z dne 1. 12. 2005 (prosilec – Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani) ali sklep Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 320/2010 v povezavi s sodbo Upravnega sodišča št. I U 1900/2009-12 z dne 2. 6. 2010 v povezavi z odločbo informacijskega pooblaščenca št. 090-94/2009/4 z dne 7. 10. 2009 (prosilec – Vrhovno državno tožilstvo RS).

op. št. (9): ZDIJZ, 4. člen.

op. št. (10): Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami. 150. člen ZPP med drugim določa: »(1) Stranke imajo pravico pregledovati in prepisovati spise pravde, v kateri so udeležene. […] (2) Drugim osebam, ki imajo opravičeno korist, se lahko dovoli ta pregled in prepis posameznih spisov. Dokler postopek teče, dovoli to predsednik senata, potem ko je končan, pa predsednik oziroma predstojnik sodišča oziroma delavec na sodišču, ki ga ta določi.«

op. št. (11): Zakon o kazenskem postopku (ZKP), Uradni list RS, št. 63/94, s spremembami in dopolnitvami. 128. člen ZKP med drugim določa: »(1) Vsakemu, ki ima opravičen interes, se sme dovoliti pregled in prepis posameznih kazenskih spisov. (2) Dokler postopek teče, dovoljuje pregled in prepis spisov organ, pred katerim teče postopek; ko pa je postopek končan, dovoli to predsednik sodišča ali uradna oseba, ki jo on določi. Če so spisi pri državnem tožilcu, dovoljuje pregled in prepis državni tožilec. (3) Pregled in prepis posameznih kazenskih spisov se sme odreči, če to narekujejo posebni razlogi obrambe ali varnosti države ali če je bila javnost izključena z glavne obravnave.«

op. št. (12): Zakon o državnem tožilstvu (ZDT-1), Uradni list RS, št. 58/2011, s spremembami in dopolnitvami. 181. člen ZDT-1 med drugim določa: »(1) Dostop do vsebine osebnih in drugih podatkov iz vpisnikov, imenikov in evidenc, ki se nanašajo na njih, pridobijo posamezniki, na katere se nanašajo, ali druge osebe, ki so v njih navedene v zvezi s pristojnostmi iz prvega odstavka 19. člena tega zakona, šele po zastaranju kazenskega pregona ali po pravnomočnosti sodbe. Pred potekom rokov iz prejšnjega stavka lahko dostopajo do vsebine osebnih ali drugih podatkov samo v okviru sodnega postopka ali na podlagi odločbe sodišča. Pravico do vpogleda v vsebino osebnih ali drugih podatkov iz vpisnikov, imenikov, evidenc in spisov državnega tožilstva ima še pred njihovim arhiviranjem tudi vsaka pravna ali fizična oseba, ki za to izkaže pravni interes, če to ne posega v določbe prejšnjega stavka ter ne škoduje interesom postopka, tajnosti postopka ali zasebnosti oseb. Vpogled dovoli vodja pristojnega državnega tožilstva.«

op. št. (13): Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), Uradni list RS, št. 80/99, s spremembami in dopolnitvami. 82. člen ZUP med drugim določa: »(1) Stranke imajo pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. […] (2) Pravico iz prejšnjega odstavka ima tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. […] (4) V skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, lahko ne glede na določbe tega zakona vsakdo ustno ali pisno zahteva od organa, da mu omogoči dostop do informacij javnega značaja v posameznih upravnih zadevah.« Navedena določba četrtega odstavka 82. člena ZUP je edina, ki neposredno razrešuje kolizijo med procesnim zakonom in ZDIJZ – glej Tepina, P., Transparentnost in dostop do dokumentov sodišč, Pravosodni bilten 2/2011, letnik XXXII, str. 115.

op. št. (14): Odločbe informacijskega pooblaščenca št. 021-116/2007/4 z dne 18. 2. 2008 (prosilec – Okrajno sodišče v Sežani), št. 090-34/2009/4 z dne 2. 4. 2009 (prosilec – Okrajno sodišče v Ljubljani) ali št. 090-217/2010/6 z dne 7. 1. 2011 (CZNI – Okrajno sodišče v Sežani).

op. št. (15): ZDIJZ, 6., 7. in 8. točka prvega odstavka 6. člena: »(1) Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na: 6. podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški / 7. upravnega postopka / 8. pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.«

op. št. (16): Glej na primer tožbene navedbe Državnega pravobranilstva v sodbah Upravnega sodišča RS št. U 548/2008-9 z dne 29. 6. 2010, št. U 478/2008-17 z dne 30. 12. 2010 ali št. U 295/2011-11 z dne 8. 6. 2011.

op. št. (17): Odločbe Upravnega sodišča RS U 548/2008-9 z dne 29. 6. 2010, U 478/2008-17 z dne 30. 12. 2010 in U 295/2011-11 z dne 8. 6. 2011.

op. št. (18): Glede potrebe po upoštevanju drugih področnih zakonov, ne zgolj ZDIJZ, glej tudi mag. Gantar, D., Sodno varstvo pri uveljavljanju pravice do vpogleda v postopke pravosodnih organov, Pravosodni bilten 2/2011, letnik XXXII, str. 141–144. Pomenljiva je tudi odločba Vrhovnega sodišča RS št. I Up 731/2005: »V vsakem primeru zahtevane informacije je potrebno ugotoviti tudi, ali iz določb posameznega zakona, ki ureja določeno področje izvrševanja javnih nalog, ne izhaja prepoved posredovanja določenih podatkov. Tako prepoved je organ dolžan upoštevati ne glede na to, ali je izrecno določena ali pa izhaja posredno iz posameznih določb področnega zakona. Nedvomno iz 128. člena ZKP izhaja prepoved dajanja informacij iz kazenskega spisa komurkoli s tem, ko je določeno, da se sme vpogled in prepis dovoliti le tistemu, ki ima pravni interes.«

op. št. (19): Odločba Upravnega sodišča RS, št. I U 658/209-10 z dne 27. 10. 2010.

op. št. (20): Odločba Upravnega sodišča RS, št. 2287/2011 z dne 9. 5. 2012: »Tožeča stranka ima sicer prav, ko zatrjuje, da ZDIJZ ureja režim dostopnosti informacij javnega značaja na splošno, 150. člen ZPP pa ureja dostopnost informacij s točno določenega področja in je zato specialnejši predpis ter da 150. člen ZPP daje pravico pregledovati spise pravde le strankam in tistim, ki imajo opravičeno korist. Vendar pa je treba upoštevati, da tako tolmačenje lahko velja le za tiste sodne spise, kjer sodni postopki še potekajo. Po mnenju sodišča je namreč v konkretnem primeru treba upoštevati tudi določilo 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. […] Tak podatek je torej izjema v primeru, če bi njegovo razkritje škodovalo izvedbi postopka, iz česar logično izhaja, da če njegovo razkritje ne bi škodovalo izvedbi postopka, potem ta podatek ne bi predstavljal izjeme. Vsekakor pa izvedbi postopka ne more škodovati podatek iz sodnega spisa, kjer je postopek že končan, tako kot v konkretnem primeru. Tožeča stranka se sicer v tožbi sklicuje na štiri sodbe upravnega sodišča, kjer je sodišče zavzelo stališče, da je treba upoštevati posamezne procesne zakone, ki dajejo samo določenim osebam pravico do vpogleda v spis, ker so specialnejši predpisi glede na ZDIJZ. Vendar pa pri večini od zadev, ki jih tožeča stranka citira, postopki še niso bili končani.«

op. št. (21): Odločba Upravnega sodišča RS, št. 2287/2011 z dne 9. 5. 2012.

op. št. (22): ZPP, 294. člen oziroma ZKP, 295. člen. Podobno tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP, Uradni list RS – MP, 7/94 (RS 33/94)) v prvem odstavku 6. člena dopušča omejitve javnosti sojenja, »če je to v interesu morale, javnega reda ali državne varnosti, če to v demokratični družbi zahtevajo koristi mladoletnikov ali varovanje zasebnega življenja strank, ali pa v nujno potrebnem obsegu, kadar je to po mnenju sodišča nujno potrebno zaradi posebnih okoliščin, če bi javnost sojenja škodovala interesom pravičnosti.«

op. št. (23): Glej tudi Curk, S. Pravica dostopa do informacij javnega značaja in sodni postopki, Pravna praksa, letnik 29, 2010, št. 19, str. 7 in Tepina, P., Transparentnost in dostop do dokumentov sodišč, Pravosodni bilten 2/2011, letnik XXXII, str. 121.

op. št. (24): ZPP, 322. člen oziroma ZKP, 360. člen.

op. št. (25): Glej prvi. odstavek 6. člena EKČP v povezavi z mag. Vrabec, J.: Varovanje avtoritete in nepristranskosti sodstva kot razlog za omejitev svobode izražanja – sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, Pravosodni bilten, št. 1/2007, letnik XXVIII, str. 283–297.

op. št. (26): Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 021-21/2007/4 z dne 11. 4. 2007 (prosilec – Sodni svet RS), potrjena z odločbo Upravnega sodišča RS, št. U 831/2007-7 z dne 24. 10. 2007.

op. št. (27): Odločba Vrhovnega sodišča RS št. Cpg 1/2011 z dne 18. 4. 2011.

op. št. (28): Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-16/10-10, Up-103/10-12 z dne 20. 10. 2011.

op. št. (29): Glej tudi Pirc Musar, N., Bien Karlovšek, S., Prelesnik, M. in Petrič, A., Vse o dostopu do informacij javnega značaja, Založba Forum Media, d. o. o., 2007, poglavje 2.2.4.1.6., str. 57. »Pri presoji te izjeme (varovanja podatkov, povezanih s sodnim postopkom) se je treba zavedati, da javnost in odprtost delovanja sodišč prav zato, ker omogočata nadzor nad njegovim delovanjem, predstavljata sredstvo, ki povečuje zaupanje javnosti v sodstvo; od stopnje zaupanja javnosti v sodstvo pa sta odvisna ugled sodstva in kvaliteta izvajanja sodne funkcije.«. Glej tudi Curk, S. Pravica dostopa do informacij javnega značaja in sodni postopki, Pravna praksa letnik 29, 2010, št. 19, str. 7, in Tepina, P., Transparentnost in dostop do dokumentov sodišč, Pravosodni bilten 2/2011, letnik XXXII, str. 121. – Po drugi strani je bila ob uveljavitvi ZDIJZ zapisana misel, da se ZDIJZ nanaša na sodno upravo – glej Zalar, A., in Bien, S., Poslovanje sodišč v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja, Javna uprava, letnik 39, št. 2 (2003), str. 227: »Na podlagi definicije informacije javnega značaja, načela prostega dostopa do informacij javnega značaja v primerjavi z določbami temeljnih procesnih zakonov in teleološke razlage ZDIJZ torej lahko zaključimo, da bo moralo sodstvo z uveljavitvijo ZDIJZ omogočiti dostop do informacij s področja sodne uprave.«

op. št. (30): Praksa informacijskega pooblaščenca je dosegljiva na spletnem naslovu www.ip-rs.si/informacije-javnega-znacaja/iskalnik-po-odlocbah/. Odločbe Upravnega sodišča RS so dosegljive na spletnem naslovu www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/iskalnik_po_bazah/.

op. št. (31): ZDIJZ, 1. člen. Glej tudi Pirc Musar, N., Bien Karlovšek, S., Prelesnik, M., in Petrič, A., Vse o dostopu do informacij javnega značaja, Založba Forum Media, d. o. o., 2007, poglavje 2/2.1.2.1., str. 10.

op. št. (32): ZDIJZ, 5. člen.

op. št. (33) Pirc Musar, N., Bien Karlovšek, S., Prelesnik, M. in Petrič, A., Vse o dostopu do informacij javnega značaja, Založba Forum Media, d. o. o., 2007, poglavje 2/2.1.1.2., str. 6.

op. št. (34) ZDIJZ, 17. člen.

op. št. (35) ZDIJZ, peti odstavek 6. člena. – Glej tudi odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 090-27/2011/4 z dne 10. 3. 2011 (prosilec – Okrožno sodišče v Ljubljani).

op. št. (36) ZDIJZ, 13. in 14. člen.

op. št. (37) Uredba o upravnem poslovanju, Uradni list RS, št. 20/2005, s spremembami in dopolnitvami, 107. člen.

op. št. (38) ZDIJZ, 17. člen.

op. št. (39) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 021-64/2007/2 z dne 6. 8. 2007 (prosilec – Okrajno sodišče v Piranu).

op. št. (40) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 021-126/2008/8 z dne 1. 4. 2009 (prosilec – Okrožno sodišče v Mariboru), v kateri je pojasnjen pojem »ustrezne pomoči«: Ob splošni zahtevi po »ustrezni pomoči« ZDIJZ ali ZUP ne določata konkretno, na kakšen način, v kakšni obliki ter v kakšnem obsegu mora organ prosilcu ponuditi pomoč. Kljub temu ni nobenega dvoma, da je organ, ko meni, da zahteva ni dovolj opredeljena, da bi jo bilo mogoče obravnavati, zavezan formalno (npr. pisno ali z vabilom) ali manj formalno (npr. po telefonu) vzpostaviti stik s prosilcem in mu pojasniti vse okoliščine, povezane z zahtevanimi informacijami in dokumentarnim gradivom, s katerim organ razpolaga, ki bi lahko pripomogle k določnejši opredelitvi prosilčeve zahteve. – Glej tudi odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 090-103/2009 z dne 28. 8. 2009 (prosilec – Vrhovno sodišče RS).

op. št. (41) ZDIJZ, 18. in 19. člen.

op. št. (42) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 021-2/2005/9 z dne 24. 10. 2005 (prosilec – Okrajno sodišče v Kamniku). Glej tudi odločbo št. 021-126/2008/8 z dne 1. 4. 2009 (prosilec – Okrožno sodišče v Mariboru): Organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnosti, ki za identifikacijo iskanega dokumenta niso neizogibno potrebne, če ima na razpolago dovolj drugih podatkov, po katerih lahko dokument oziroma dokumente najde, pa čeprav ima zaradi tega več dela. Organ tudi ne sme zahtevati podatkov, kot so npr. opravilne številke spisov, saj je to njegova interna šifra, ki zunanjim subjektom ni nujno znana.

op. št. (43) ZDIJZ. 9. člen v povezavi s prvim odstavkom 21. člena.

op. št. (44) Sodba Upravnega sodišča RS U 658/2009-10 z dne 27. 10. 2010 glede odločbe IP št. 090-34/2009/4 z dne 3. 4. 2009 (prosilec – Okrajno sodišče v Ljubljani).

op. št. (45) ZDIJZ, 14. člen in prvi odstavek 22. člena. Glej tudi 16. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 s spremembami in dopolnitvami), ki glede oblike posredovanja informacij določa: »(1) Če se informacija javnega značaja nahaja tako v elektronski kot v fizični obliki, lahko prosilec sam izbere obliko, v kateri želi dobiti informacijo. (2) Če se informacija javnega značaja nahaja samo v elektronski ali samo v fizični obliki in organ razpolaga s tehnološkimi zmogljivostmi za potrebno pretvorbo, lahko prosilec sam izbere obliko, pri čemer mu organ zaračuna materialne stroške pretvorbe iz elektronske v fizično obliko ali pretvorbe fizične oblike v elektronsko obliko skladno z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.«

op. št. (46) ZDIJZ, 22. člen. Glej tudi odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 021-91/2007/2 z dne 25. 10. 2007 (prosilec – Okrajno sodišče v Kočevju).

op. št. (47) ZDIJZ, 23. člen.

op. št. (48) ZDIJZ, 24. člen.

op. št. (49) ZDIJZ, šesti odstavek 22. člena.

op. št. (50) ZDIJZ, 27. člen.

op. št. (51) ZUP, 235., 239. do 240. člen v povezavi s četrtim. odstavkom 27. člena ZDIJZ.

op. št. (52) Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), Uradni list RS, št. 105/2006, s spremembami in dopolnitvami.

op. št. (53) ZDIJZ, 34. člen.

op. št. (54) ZDIJZ, 36. člen. Tretji odstavek tako določa: »Organ je dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in če prosilec to zahteva, mu mora organ vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij.«

op. št. (55) Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, četrti odstavek 20. člena.

op. št. (56) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-110/2011/2 z dne 16. 6. 2011 (prosilec – Okrožno sodišče v Ljubljani).

op. št. (57) ZDIJZ, 4. člen.

op. št. (58) Glej npr. odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 021-91/2006/4 z dne 30. 11. 2006 (prosilec – Okrožno sodišče v Ljubljani), v kateri je prosilec zahteval vlogo stranke (delniške družbe) v nepravdnem postopku, s katerim je stranka predlagala imenovanje članov nadzornega sveta. Sodišče je zahtevo prosilca zavrnilo, informacijski pooblaščenec pa je odločitev sodišča potrdil z obrazložitvijo, da konkretna vloga ni informacija javnega značaja, saj je to vloga zasebnopravnega subjekta, ki uveljavlja svojo pravico. Sodišče vloge od delniške družbe ni dobilo zato, ker bi bila to zakonska ali pogodbena obveznost družbe. – Glej tudi odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 021-92/2008/13 z dne 18. 3. 2009 (prosilec – Okrajno sodišče v Kamniku), v kateri je prosilec zahteval notarski zapis in pogodbo o prenosu lastninske pravice iz vložka ZK. Pritožbo prosilca je informacijski pooblaščenec zavrnil, ker organ zahtevanih informacij ni pridobil v zvezi z opravljanjem javnopravne dejavnosti, ampak od pravne osebe, ki je zahtevane dokumente vložila v zemljiškoknjižnem postopku za zavarovanje svojega zakonitega interesa oz. pravice.

op. št. (59) Glej tudi odločbo Vrhovnega sodišča RS št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007: »Za pojem informacije javnega značaja je odločilno, da gre za informacije s področja izvajanja določenih nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi. Pri javnopravnem delovanju države pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastveno odločanje ali neoblastveno zagotavljanje določenih storitev), temveč da se javne naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo, ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa […]. Povedano drugače to pomeni, da je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ le tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. Tako je pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. V nasprotnem primeru ni mogoče govoriti o informaciji, ki izvira iz delovnega področja organa in torej ne gre za informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ. Zato je organ, ki z njo razpolaga, ni dolžan posredovati osebi, ki tako informacijo zahteva. Ta interpretacija ZDIJZ je tudi skladna z namenom omogočanja dostopa do informacij javnega značaja, ki je v nadzoru javnosti nad organi oblasti, nosilci javnih pooblastil in drugimi nosilci javnih funkcij glede njihovega izvrševanja javnih nalog, za izvajanje tega nadzora pa javnost ne potrebuje in tudi ni upravičena do informacij, ki s tem niso povezane.«

op. št. (60) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 021-126/2008/8 z dne 1. 4. 2009 (prosilec – Okrožno sodišče v Mariboru).

op. št. (61) Sodba Upravnega sodišča RS U 79/2009-10 z dne 20. 1. 2010 v povezavi z Odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 021-128/2008/10 z dne 28. 1. 2009 (prosilec – Višje sodišče v Mariboru). op. št. (62) Odločbe Informacijskega pooblaščenca št. 090-165/2009/7 z dne 8. 3. 2010, št. 090-191/2010/5 z dne 1. 12. 2010, št. 090-188/2010/5 z dne 10. 12. 2010 in št. 090-4/2011/2 z dne 19. 1. 2011 (prosilec – Okrajno sodišče v Kočevju).

op. št. (63) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-148/2011/5 z dne 28. 9. 2011 (prosilec – Okrajno sodišče v Velenju).

op. št. (64) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-127/2011/5 z dne 10. 10. 2011 (prosilec – Okrožno sodišče na Ptuju): Ne glede na vprašanje varstva osebnih podatkov strank je v odločbi Informacijski pooblaščenec na podlagi ogleda in camera ugotovil, da je v vpisniku mogoče iskati po posameznem sodniku. Rezultat iskanja so rešene in nerešene zadeve sodnika. Šele ko bi s tem iskanjem (po zadevah posameznega sodnika) pridobili številke posameznih zadev določenega sodnika, bi morali začeti ponovno iskanje in bi preko številke zadeve lahko poiskali imena strank določene pravdne zadeve. Bistvo navedenega je, da sistem ne omogoča pridobivanja zbirnega dokumenta z imenom sodnika ter imeni in priimki strank vseh zadev, ki jih je ta sodnik obravnaval. Informacijski pooblaščenec je zato odločil, da ni dolžnost organa po ZDIJZ, da bi seznam, kot ga zahteva prosilka, ustvaril na način, da bi seznamu obravnav določenega sodnika, ki vsebuje tudi številke pravdnih zadev, ročno dodal imena in priimke strank, ki bi jih pridobil z (drugim) iskanjem s pomočjo številk pravdnih zadev. To bi namreč pomenilo ustvarjanje novega dokumenta.

op. št. (65) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 021-126/2008/8 z dne 1. 4. 2009 (prosilec – Okrožno sodišče v Mariboru).

op. št. (66) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-27/2011/4 z dne 10. 3. 2011 (prosilec – Okrožno sodišče v Ljubljani).

op. št. (67) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 021-11/2006/5 z dne 21. 2. 2006 (prosilec – Vrhovno sodišče RS).

op. št. (68) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-62/2009 z dne 26. 11. 2009 (prosilec – Okrajno sodišče v Ljubljani).

op. št. (69) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-278/2011/9 z dne 9. 2. 2012 (Odvetniška zbornica Slovenije – Vrhovno sodišče RS).

op. št. (70) ZDIJZ, 7. člen.

op. št. (71) Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, 21. člen.

op. št. (72) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-66/2011/4 z dne 31. 5. 2011 (prosilec – Okrožno sodišče v Ljubljani), v kateri je navedena odločba Sodišča Evropske skupnosti: »Že Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da delnega dostopa ni potrebno odobriti takrat, ko bi ta bil brez smisla, ko bi bili dostopni dokumenti brez posebne vrednosti za upravičenca (primer Olli Mattila v. Komisija in Svet EU, številka T-204/99, z dne 12. 7. 2001, ECR II-226).

op. št. (73) ZDIJZ, 4. točka prvega odstavka 6. člena.

op. št. (74) ZDIJZ, 10. točka prvega odstavka 6. člena.

(75) Izrecno določilo 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je naslednje: »Podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen.«

op. št. (76) Zakon o tajnih podatkih (ZTP), Uradni list RS, št. 87/2001, s spremembami in dopolnitvami.

op. št. (77) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-133/2009/14 z dne 28. 7. 2010 (prosilec – Sodni svet RS) – glej tudi odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 090-126/2011/6 z dne 5. 9. 2011 (prosilec – Vrhovno državno tožilstvo RS).

op. št. (78) Sodba Upravnega sodišča RS, št. U 831/2007-7 z dne 24. 10. 2007.

op. št. (79) Zakon o sodniški službi (ZSS), Uradni list RS, št. 19/1994, s spremembami in dopolnitvami.

op. št. (80) ZSS, tretji odstavek 72. člena v povezavi z 31. členom.

op. št. (81) Sodba Upravnega sodišča RS, št. U 831/2007-7 z dne 24. 10. 2007: Iz razlage stališča tožeče stranke namreč izhaja, če bi želel zakonodajalec posebno ureditev, ki izhaja posebnega ustavnega položaja sodstva, podrediti ZDIJZ, bi moral drugačna določila ZSS izrecno razveljaviti, česar pa ni storil.

op. št. (82) Sodba Upravnega sodišča RS, št. U 831/2007-7, z dne 24. 10. 2007.

op. št. (83) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-133/2009/14 z dne 28. 7. 2010 (prosilec – Sodni svet RS): Iz ustavnih določb je razvidno, na kakšno visoko mesto je ustavodajalec postavil neodvisnost, nepristranskost in učinkovitost sodstva ter s tem posredno tudi ugled in avtoriteto sodstva v javnosti. Za vsako državo je izjemnega pomena zaupanje državljanov v sodstvo, to pa je v prvi vrsti odvisno od vtisa, ki ga ima javnost o sodstvu. Ob upoštevanju navedenega informacijski pooblaščenec ocenjuje, da bi razkritje ocen sodniških služb sodečih sodnikov, ki predstavljajo sodni sistem, lahko privedlo do nezaupanja javnosti v sodstvo in s tem tudi do poslabšanja vtisa o sodstvu kot neodvisni in nepristranski veji oblasti, ki deluje strokovno in po najvišjih moralnih načelih. Omajanje vtisa javnosti o neodvisnem, nepristranskem in strokovnem sodstvu pa je v nasprotju s cilji ustavodajalca z ustavnimi določbami o sodstvu in pomeni veliko nevarnost za celoten pravni sistem.

op. št. (84) Sodba Upravnega sodišča RS št. U 831/2007-7 z dne 24. 10. 2007.

op. št. (85) Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št. 42/2006, s spremembami in dopolnitvami.

op. št. (86) ZGD-1, prvi odstavek 39. člena.

op. št. (87) ZGD-1, drugi odstavek 39. člena.

op. št. (88) ZGD-1, tretji odstavek 39. člena – Glej tudi odločbo Informacijskega pooblaščenca št 090-200/2011/12 z dne 14. 12. 2011 (prosilec – Okrožno sodišče v Ljubljani).

op. št. (89) ZUP, 44. člen.

op. št. (90) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-20/2011/72 z dne 28. 3. 2011 (prosilec – Okrajno sodišče v Ljubljani).

op. št. (91) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-132/2011/12 z dne 5. 10. 2011 (prosilec – Ministrstvo za gospodarstvo).

op. št. (92) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-147/2011/12 z dne 11. 10. 2011 (prosilec – Onkološki inštitut Ljubljana).

op. št. (93) Odločbi Upravnega sodišča RS, št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009 – Glej tudi odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 090-200/2011/12 z dne 5. 8. 2011 (prosilec – Okrožno sodišče v Ljubljani).

op. št. (94) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-20/2011/72 z dne 28. 3. 2011 (prosilec – Okrajno sodišče v Ljubljani): »Po mnenju pooblaščenca lahko že sama objava podatka, da je določen poslovni subjekt v sporu in v kakšnem sporu je, v veliki meri vpliva na njegov konkurenčni položaj, nadalje pa lahko tudi podatek o poslovnem sodelovanju določenih subjektov ter v tej zvezi višina terjatev posameznih upnikov škodi njihovemu delovanju na trgu. Dejstvo je namreč, da so določena poslovna razmerja zaupna in bi razkritje takšnih podatkov lahko škodilo ugledu upnikov, kar bi se lahko odrazilo tudi v finančnih posledicah, nezaupanju drugih poslovnih partnerjev, izgubi strank ipd.«

op. št. (95) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-112/2011/6 z dne 5. 8. 2011 (prosilec – Okrožno sodišče v Ljubljani).

op. št. (96) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-20/2011/72 z dne 28. 3. 2011 (prosilec – Okrajno sodišče v Ljubljani): »Plačilna nedisciplina kot taka pomeni bodisi nespoštovanje dogovorjenih zneskov, rokov ali načinov poravnavanja obveznosti in je po mnenju pooblaščenca ena od oblik kršenja dobrih poslovnih običajev oziroma poslovne etike.«

op. št. (97) ZDIJZ, 3. točka prvega odstavka 6. člena.

op. št. (98) Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), Uradni list RS, št. 86/2004, s spremembami in dopolnitvami.

op. št. (99) ZVOP-1, 6. člen.

op. št. (100) ZVOP-1, 8. in 9. člen.

op. št. (101) Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1), Uradni list RS, št. 58/03, s spremembami in dopolnitvami, 4. člen.

op. št. (102) Zakon o sodnem registru (ZSReg), Uradni list RS, št. 13/94, s spremembami in dopolnitvami, 7. člen.

op. št. (103) Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), Uradni list RS, št. 56/2002, s spremembami in dopolnitvami – Prvi odstavek 38. člena določa: »Plače v javnem sektorju so javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo.«

op. št. (104) ZDIJZ, 1. točka tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ: »(3) Ne glede na določbe prvega odstavka se dostop do zahtevane informacije dovoli: – če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.«

op. št. (105) Sodba Upravnega sodišča RS, št. I U 1410/2010-13 z dne 25. 5. 2011.

op. št. (106) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-15/2010/4 z dne 7. 5. 2010 (prosilec - Upravno sodišče RS): Glede imen, priimkov in nazivov posameznikov, ki so v konkretnem sodnem postopku tako ali drugače sodelovali (strokovna sodelavka sodišča kot poročevalka in zapisnikarica) oziroma so v njem odločali (člani sodnega senata) je informacijski pooblaščenec ugotovil, da je treba uporabiti določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre v vseh primerih za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Upoštevaje navedeno podatki oseb, ki so tako ali drugače po službeni dolžnosti sodelovale pri konkretnem sodnem postopku, niso varovani osebni podatki. – Glej tudi odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 090-66/2011/4 z dne 31. 5. 2011 (prosilec – Okrožno sodišče v Ljubljani).

op. št. (107) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 021-86/2006/6 z dne 22. 12. 2006 (prosilec – Delovno in socialno sodišče v Ljubljani): Tudi podatek o imenu in priimku izvedenca medicinske stroke, ki je v zahtevani sodbi oziroma sklepu, je informacija javnega značaja. Podatki o izvedencih medicinske stroke so namreč javno dostopni na spletni strani ministrstva za pravosodje v imeniku sodnih izvedencev. Obdelava podatkov, ki so izpostavljeni javnosti, ne more pomeniti posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika, saj tisto, kar je javno, že po naravi stvari ne more spadati v krog posameznikove zasebnosti.

op. št. (108) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-15/2010/4 z dne 7. 5. 2010 (prosilec – Upravno sodišče RS): Ime in priimek pooblaščenca tožeče stranke – odvetnika ne pomenita varovanih osebnih podatkov, saj odvetnik v konkretnem sodnem postopku ni nastopal kot posameznik, ki ga varuje ZVOP-1, temveč v vlogi posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost – odvetništvo. Odvetnik opravlja posebno službo oziroma svoboden poklic, ki zagotavlja poklicno strokovno zastopanje pravnih in fizičnih oseb v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi kot tudi druge oblike pravne pomoči. Po določbi 137. člena Ustave RS je odvetništvo samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon; najpomembnejše pa je, da je odvetništvo po isti določbi tudi del pravosodja in je s tem vezano na poštenost, neodvisnost, strokovnost in skrbnost. […] Iz vsega navedenega sledi, da so odvetniki pomemben del pravosodnega sistema, s tem pa so podrejeni tudi zahtevi po določeni stopnji preglednosti, raven pričakovane zasebnosti pa je zanje znižana, zato njihovega imena in priimka pri opravljanju odvetniškega poklica ni mogoče šteti za varovani osebni podatek.

op. št. (109) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-21/2009/7 z dne 28. 1 2010 (prosilec – Vrhovno državno tožilstvo RS).

op. št. (110) Odločbi Informacijskega pooblaščenca št. 021-113/2007/7 z dne 18. 3. 2008 (prosilec – Vrhovno državno tožilstvo RS) in št. 021-79/2008/5 z dne 24. 12. 2008 (prosilec – Okrožno državno tožilstvo v Mariboru).

op. št. (111) Odločbi Informacijskega pooblaščenca št. 021-52/2006/3 z dne 27. 7. 2006 (prosilec – Okrožno sodišče v Ljubljani) in št. 021-57/2006/3 z dne 27. 7. 2006 (prosilec – Višje sodišče v Ljubljani).

op. št. (112) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 021-89/2006/7 z dne 4. 12. 2006 (prosilec – Okrožno sodišče v Ljubljani) ali odločba št. 021-86/2006/6 z dne 22. 12. 2006 (prosilec – Delovno in socialno sodišče v Ljubljani). – Glej tudi odločbo Upravnega sodišča RS, št. U 1900/2005-12 z dne 16. 5. 2007.

op. št. (113) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-66/2011/4 z dne 31. 5. 2011 (prosilec – Okrožno sodišče v Ljubljani): »Pooblaščenec se strinja z organom, ki zatrjuje, da je bila v obravnavanem primeru javnost z glavne obravnave izključena z namenom, da je zavarovano osebno življenje oškodovanke in obdolženca, vendar pa to nikakor ne more biti razlog, da se prosilki zavrne dostop do celotne sodbe. V obravnavanem primeru je prišlo do situacije, ko so temeljne človekove pravice: pravica do zasebnosti, pravica do varstva osebnih podatkov, pravica do sodnega varstva in pravica do svobode izražanja, trčile druga v drugo. Za temeljne človekove pravice pa je značilno, da so druga drugi enakovredne, nobena ne more in ne sme biti nad drugo. Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče zadostiti vsem ustavnim pravicam, ne da bi katero od njih povsem omejili. S prekritjem varovanih osebnih podatkov se namreč onemogočita prepoznavnost in določljivost posameznikov. Varovani osebni podatki, ki so vsebovani v zahtevani sodbi, s tem postanejo anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena. Z anonimizacijo se torej izgubita prepoznavnost in določljivost posameznika. Zaveza ohraniti varovane osebne podatke zaupne pa se nanaša prav na vse, ki so se z njimi seznanili na glavni obravnavi (za stranke v sodnem postopku kot za ostale prisotne na glavni obravnavi), ali kako drugače.«

op. št. (114) ZVOP-1, 19. točka 6. člena: Občutljivi osebni podatki so podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali prekrškovnih evidenc; občutljivi osebni podatki so tudi biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin.

op. št. (115) Sodba Upravnega sodišča RS, št. U 14/2008-17 z dne 2.7.2008 v povezavi z odločbo informacijskega pooblaščenca št. 021-86/2007 z dne 8.10.2007 (prosilec – Okrajno sodišče v Ljubljani): Pr vpisnik vsebuje osebne podatke, in sicer ime in priimek ter naslov pridržane osebe, v povezavi s podatkom, da je zoper navedeno osebo bil uveden postopek o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah. Predmet obravnavane zadeve sicer ni dokument, ki bi bil del samega postopka pridržanja v psihiatrični zdravstveni organizaciji, pa vendar je že vpis v Pr vpisnik je občutljiv osebni podatek v skladu z 19. točko 6. člena ZVOP-1, saj je nedvomno povezan z zdravstvenim stanjem pridržane osebe, ki je vpisana v Pr vpisniku.

op. št. (116) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-70/2011/4 z dne 14.6.2011 (prosilec – Okrožno sodišče v Ljubljani): Posnetki oseb, ki so bile v tistem času v območju videonadzorne kamere, so nedvomno varovani osebni podatki, na podlagi katerih so osebe določljive. Posnetek vsebuje množico osebnih podatkov, tudi npr. podatke o tem, kakšen je bil zunanji videz posameznika v trenutku, ko je bil posnetek napravljen, kako je bil posameznik v tem trenutku oblečen, ali je bil urejen ali ne, kakšne so bile njegove kretnje, skratka, zajema njegovo celotno osebno podobo. Poleg navedenega pa je varovan osebni podatek tudi samo dejstvo, da je ta oseba v danem trenutku bila na hodniku organa. – Pomenljiv je tudi drugi postopek, v katerem je novinar od vrhovnega državnega tožilstva zahteval dostop do evidence vstopov v poslovne prostore in posnetke nadzornih kamer na točno določen dan. – Glej odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 090-94/2009/4 z dne 7. 10. 2009 (prosilec – Vrhovno državno tožilstvo RS) v povezavi s sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1900/2009-12 z dne 2.6.2010 ter sklep Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 320/2010 in odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 090-168/2009/9 z dne 23.2.2010 (prosilec – Vrhovno državno tožilstvo RS) v povezavi s sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 347/2010-9 z dne 2. 6. 2010.

op. št. (117) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-135/2009/7 z dne 8. 1. 2010 (prosilec – Vrhovno državno tožilstvo RS).

op. št. (118) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-20/2011/72 z dne 28. 3. 2011 (prosilec – Okrajno sodišče v Ljubljani).

op. št. (119) Sodba Upravnega sodišča RS, št. I U 1584/2011-16 z dne 18. 1. 2012 v zvezi z odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 090-83/2011/7 z dne 29.6.2011 (prosilec – Okrožno sodišče v Ljubljani).

op. št. (120) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-15/2010/4 z dne 7. 5. 2010 (prosilec – Upravno sodišče RS): Oznaka katastrske občine, v kateri je parcela, in parcelna številka, kot je vpisana v zemljiškem katastru, po definiciji iz 5. točke prvega odstavka 3. člena ZZK-1 identificirata zemljiško parcelo in ne lastnika parcele. Sicer je posredno res mogoče s pomočjo javno dostopnih evidenc prek podatka o parcelni številki in imenu katastrske občine, v kateri je parcela, identificirati lastnika parcele, vendar lastnik parcele ne bo nujno fizična oseba (lastnik nepremičnine je lahko tudi pravna oseba), posameznik v smislu ZVOP-1 pa je lahko le fizična oseba. Poleg tega se lahko lastninska pravica na parcelah poljubno prenaša med različnimi pravnimi subjekti, tako da podatek o parcelni številki in katastrski občini ne omogoča nujno identifikacije točno določenega posameznika, temveč zgolj vsakokratnega lastnika parcele. Katastrska občina, v kateri so parcela, parcelna številka in velikost parcele, torej same po sebi ne predstavljajo osebnega podatka v smislu ZVOP-1, če poleg njih ni naveden še kakšen drug osebni podatek.

op. št. (121) ZDIJZ, 5. točka prvega odstavka 6. člena: »Podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek.«

op. št. (122) Zakon o davčnem postopku (ZdavP-2), Uradni list RS, št. 117/2006, s spremembami in dopolnitvami, 15. člen: »(1) Davčni organ mora kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ.« 16. člen: »Uradne in druge osebe davčnega organa, izvedenci, tolmači, zapisnikarji in druge osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale pri pobiranju davkov, in vse druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, razen v primerih, določenih z zakonom, niti jih ne smejo same uporabljati ali omogočiti, da bi jih uporabljale tretje osebe.«

op. št. (123) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-278/2011/9 z dne 9. 2. 2012 (Odvetniška zbornica Slovenije – Vrhovno sodišče RS).

op. št. (124) ZDIJZ, 1. točka tretjega odstavka 6. člena.

op. št. (125) ZDIJZ, 6. točka prvega odstavka 6. člena.

op. št. (126) ZDIJZ, 7. točka prvega odstavka 6. člena.

op. št. (127) ZDIJZ, 8. točka prvega odstavka 6. člena.

op. št. (128) Sodbi Upravnega sodišča RS, št. U 658/2009-10 z dne 27. 10. 2010 in št. 2287/2011 z dne 9. 5. 2012.

op. št. (129) Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128.

op. št. (130) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 021-83/2006/4 z dne 11. 10. 2006 (prosilec – Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu): »Pooblaščenec ugotavlja, da v fazi postopka, v kateri se nahaja konkretni kazenski postopek, ni mogoče določiti, katera listina, ki se nahaja v spisu, je oz. ni pomembna za nadaljnji kazenski postopek. Določen dokument je v trenutni fazi postopka lahko povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov, poleg tega pa se dokazi in podatki, ki utegnejo biti koristni za postopek, lahko še zbirajo. V okviru dokaznega postopka sodišče pretrese vsa dejstva, za katera meni, da so pomembna za pravilno razsojo. Upoštevaje načelo materialne resnice je pri izvajanju dokaznega postopka treba zagotoviti, da bodo po resnici in popolnoma ugotovljena vsa dejstva, ki so pomembna za izdajo zakonite sodne odločbe. […] Pravica sodišča, da presoja, ali je podano kakšno dejstvo, ali ne, namreč ni vezana na nobena posebna formalna dokazna pravila. Sodišče šele v obrazložitvi sodbe navede, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov ter katere dokaze je pri tem upoštevalo. Pred zaključkom dokaznega postopka, to je do konca glavne obravnave, pa lahko stranke sodišču ves čas predlagajo izvedbo novih dokazov, o izvedbi katerih pa odloča sodišče. Z razkritjem informacij iz kazenskega spisa pred zaključkom dokaznega postopka, bi nastala škoda za izvedbo kazenskega postopka, saj bi se z dokazi lahko seznanil vsakdo, tudi priče in izvedenci, ki še niso bili zaslišani, kar bi vplivalo na njihove izpovedbe. To bi vplivalo na izvedbo dokaznega postopka in posledično na ugotavljanje dejstev, ki so pomembna za izdajo zakonite sodne odločbe, s čimer bi bilo okrnjeno načelo materialne resnice, kot eno izmed temeljnih načel kazenskega postopka.«

op. št. (131) ZDIJZ, 11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

op. št. (132) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-87/2009/2 z dne 24. 6. 2009 (prosilec – Upravno sodišče RS).

op. št. (133) ZDIJZ, drugi odstavek 6. člena.

op. št. (134) ZDIJZ, drugi odstavek 21. člena.

op. št. (135) Zakon o medijih (ZMed, Uradni list RS, št. 35/2001, s spremembami in dopolnitvami).

op. št. (136) ZMed, prvi odstavek 45. člena.

op. št. (137) ZMed, peti odstavek 45. člena.

op. št. (138) ZMed, osmi odstavek 45. člena.

op. št. (139) ZMed, deveti odstavek 45. člena.

op. št. (140) ZMed, četrti odstavek 45. člena.

op. št. (141) ZMed, šesti odstavek 45. člena.

op. št. (142) ZDIJZ, tretji odstavek 4. člena: »(3) Ponovna uporaba informacij javnega značaja pomeni uporabo s strani fizičnih oseb ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani. Uporaba informacij za izvajanje javnih nalog v organu ali izmenjava informacij med organi za izvajanje javnih nalog se ne šteje za ponovno uporabo informacij.«

op. št. (143) ZDIJZ, tretji odstavek 5. člena: »(3) Vsak prosilec ima pravico, da pod enakimi pogoji kot druge osebe pridobi pravico do ponovne uporabe informacij v pridobitne ali nepridobitne namene.«

op. št. (144) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 021-21/2006/2 z dne 14. 8. 2006.

op. št. (145) ZDIJZ, prvi odstavek 34. a člena: »(1) Za ponovno uporabo informacij v pridobitne namene, razen v primeru uporabe z namenom informiranja, zagotavljanja svobode izražanja, kulture in umetnosti in uporabe informacij s strani medijev lahko organ zaračuna ceno.«

op. št. (146) ZDIJZ, drugi odstavek 34. a člena. Glej tudi Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.

op. št. (147) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 021-21/2006/2 z dne 14. 8. 2006 (prosilec – Vrhovno sodišče RS).

op. št. (148) Sodba Upravnega sodišča št. U 2324/2006-12 z dne 30. 1. 2008.

op. št. (149) Odločba Informacijskega pooblaščenca št. 021-21/2006/12 z dne 8. 4. 2008 (prosilec – Vrhovno sodišče RS).


Zveza:

URS 22, URS 39, EKČP 6, ZDIJZ 4, ZDIJZ 4/3, ZDIJZ 5, ZDIJZ 5/3, ZDIJZ 6, ZDIJZ 6/1, ZDIJZ 6/1-3, ZDIJZ 6/1-5, ZDIJZ 6/1-6, ZDIJZ 6/1-7, ZDIJZ 6/1-8, ZDIJZ 6/1-11, ZDIJZ 6/2, ZDIJZ 6/3-1, ZDIJZ 7, ZDIJZ 9, ZDIJZ 13, ZDIJZ 14, ZDIJZ 17, ZDIJZ 18, ZDIJZ 19, ZDIJZ 21, ZDIJZ 2172, ZDIJZ 22, ZDIJZ 23, ZDIJZ 24, ZDIJZ 27, ZDIJZ 34, ZDIJZ 34a, ZDIJZ 34a/1, ZDIJZ 34a/2, ZDIJZ 38, ZGD-1 39, ZGD-1 39/1, ZGD-1 39/2, ZGD-1 39/3, ZVOP-1 6, ZVOP-1 6/19, ZVOP-1 8, ZVOP-1 9, ZPP 150, ZPP 322, ZPP 294, ZKP 128, ZKP 295, ZKP 360, ZDT-1 181, ZUP 44, ZUP 82, ZUP 235, ZUP 239, ZSS 72, ZZK-1 4, ZSReg 7, ZSPJS 38, ZdavP-2 15, ZMed 45, ZMed 45/1, ZMed 45/4, ZMed 45/5, ZMed 4575, ZMed 45/8, ZMed 45/9, Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja 16, Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja 20, Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja 21
Datum zadnje spremembe:
09.12.2014

Pravno sporočilo

Polno besedilo članka je v bazi SOSC objavljeno z dovoljenjem avtorja in izdajatelja publikacije ter je avtorsko pravno zaščiteno.

Opombe:

P2FydC00NTU5Mg==