<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

VSRS Sodba II Ips 10/2019
ECLI:SI:VSRS:2019:II.IPS.10.2019

Evidenčna številka:VS00028997
Datum odločbe:07.11.2019
Opravilna številka II.stopnje:VSK Sodba I Cp 39/2018
Datum odločbe II.stopnje:03.07.2018
Senat:mag. Rudi Štravs (preds.), Vladimir Horvat (poroč.), dr. Ana Božič Penko, dr. Mateja Končina Peternel, Tomaž Pavčnik
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:darilna pogodba - darilo iz hvaležnosti (remuneracijsko darilo) - causa (kavza) - causa donandi - nagib daritve - vrnitev v zapuščino - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja - protispisnost

Jedro

Darilna pogodba je bila sklenjena zaradi izpolnitve moralne zaveze, ki je postala pravna obveznost šele s sklenitvijo darilne pogodbe, pa čeprav povezana s predhodnim tožničinim denarnim prispevkom pri nakupu stanovanja zapustnici, ki predstavlja nagib za njeno sklenitev. Nagibi za sklenitev darilne pogodbe so lahko različni, tako nepremoženjskega kot tudi premoženjskega izvora, vendar kot v spornem primeru vselej še ne pomenijo, da ne gre za veljavno darilno pogodbo, marveč zgolj za navidezno. Tako tudi ni razlogov za zaključek, da bi zapustnica in tožnica sklenili darilno pogodbo zgolj navzven oziroma navidezno (simulirani pravni posel) dejansko pa sklenili odplačni pravni posel (disimulirani pravni posel), ki bi dejansko predstavljal del posojilne pogodbe oziroma pogodbe o vračilu posojila za nakup stanovanja. Zapis v aneksu, da je bil z darilno pogodbo prenesen solastninski delež nepremičnin iz razloga, ker je prej kupnino za zapustničino stanovanje plačala tožnica, ne omogoča ugotovitve o navideznosti darilne pogodbe, temveč odstira nagib za njeno sklenitev, ki je tlel v obdarovalkini hvaležnosti, da je enkrat prej od obdarjenke prejela znesek za nakup stanovanja. Torej je pravilen tudi pravni zaključek sodišč, da v spornem primeru ne gre za navidezno pogodbo, ki prikriva odplačni pravni posel, zaradi česar naj bi veljal ta drugi pravni posel (drugi odstavek 50. člena OZ)

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve in druge stopnje

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Ugotovi se, da je darilna pogodba z dne 3. 4. 2007, sklenjena med tožečo stranko A. A. in B. A., skupaj z aneksom z dne 11. 6. 2007 po svoji vsebini odplačne narave ter da pri prenosu lastništva v deležu do 2/3 na nepremičninah parc. št. 3955/1 in parc. št. 3955/4, obe k. o. ..., ni šlo za darilo.“. Zavrnilo je tudi podrejeni tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Ugotovi se, da je darilna pogodba z dne 3. 4. 2007, sklenjena med tožečo stranko A. A. in B. A., skupaj z aneksom z dne 11. 6. 2007, po svoji vsebini odplačne narave do višine 28.310,30 EUR, v preostanku vrednosti prenosa lastniškega deleža do 2/3 na nepremičninah parc. št. 3955/1 in parc. št. 3955/4, obe k. o. ..., v višini, ki jo bo v tem postopku ugotovil izvedenec gradbene stroke, pa gre za darilo.“. Tožeči stranki je še naložilo, da je dolžna v roku 15 dni od prejema sodbe povrniti toženi stranki stroške postopka v višini 1.967,15 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še, da tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Dejanske in pravne ugotovitve sodišč prve in druge stopnje

3. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da med tožnico in zapustnico ni bil sklenjen dogovor o zapustničini zavezi v zvezi s sprejetim denarjem za nakup stanovanja. Tudi ni bilo posebej dogovorjeno, da bo zapustnica za prejeta denarna sredstva za nakup svojega stanovanja na tožnico prenesla lastninsko pravico na nepremičninah, ki so predmet sporne darilne pogodbe. Dodatek k darilni pogodbi vsebuje zgolj motiv za sklenitev darilne pogodbe iz hvaležnosti. Nagib kot motiv za sklenitev darilne pogodbe, čeprav ima finančno ozadje, je neodplačne narave in darilne pogodbe ne spreminja ter gre torej še vedno za darilo (534. člen Obligacijskega zakonika; v nadaljevanju OZ). Ker pogodba dejansko v celoti predstavlja darilo, sta sodišči zavrnili oba tožbena zahtevka.

Revizijske navedbe

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo tožeča stranka. Uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Očita kršitve pravice do zasebne lastnine, kršitve pravice do pravnega sredstva in kršitve enakega varstva pravic. Predlaga, naj Vrhovno sodišče sodbo sodišča prve in druge stopnje spremeni tako, da primarnemu tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa naj ugodi podrejenemu tožbenemu zahtevku ter toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka v roku 15 dni, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, podrejeno pa naj sodbo sodišča druge stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču druge stopnje v nov postopek, še podrejeno pa, naj sodbi sodišča prve in druge stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Uveljavlja tudi stroške revizijskega postopka.

5. Absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) najprej vidi v tem, da sodišče druge stopnje materialne pravne presoje ni opravilo ter ni odgovorilo na pritožbene očitke v zvezi z zatrjevano zmotno uporabo materialnega prava. Kršena je tudi pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča pravica do pravnega sredstva obsega tudi pravico stranke, da je seznanjena z razlogi pritožbenega sodišča glede njenih pritožbenih navedb. Enaka bistvena kršitev je storjena tudi zato, ker so si razlogi sodbe med seboj v nasprotju oziroma so nejasni. V točki 10 sodišče druge stopnje navaja, da če pred tem obstaja kakšno darovalčeva moralna obveznost, ki dotlej ni bila iztožljiva, ta obveznost s sklenitvijo darilne pogodbe postane poleg moralne tudi pravna obveznost. Če taka pravna obveznost obstaja že pred sklenitvijo pogodbe tako, da jo je mogoče uveljavljati s tožbo, potem pogodba, s katero zavezanec prizna ali ponovno prevzame takšno obveznost, ni darilna pogodba. Nato pa sodišče v 14. točki zaključi, da darilna pogodba predstavlja izpolnitev moralne obveznosti zapustnice. Podoben primer je obravnavalo Vrhovno sodišče RS v zadevi II Ips 142/2016 z dne 14. 6. 2016, ko je presojalo ali gre pri pogodbi za mešani pravni posel, ki je delno neodplačen. Tudi ne držijo ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožnica ni zatrjevala in izpovedala, da bi bilo med njo in zapustnico posebej dogovorjeno, da bo zapustnica za prejeta denarna sredstva na tožnico prenesla solastninsko pravico na nepremičninah, ki so predmet darilne pogodbe. Iz zapisnika prvega naroka z dne 10. 3. 2017 pa je razvidno, da je tožnica navedla, da je sestra D. D. zapustnici povedala, da bo lahko v primeru dedovanja prišlo do zapletov oziroma zahtevka za vračanje darila v dedni delež tožnice, kar ne bi bilo prav glede na to, da je tožnica plačala kupnino za nakup stanovanja in da je bilo dogovorjeno, da ji bo zapustnica to vrnila. V zvezi s tem sodišče druge stopnje zaključuje, da pritožba z izpostavljanjem navedb na prvem naroku citiranih ugotovitev sodišča ni izpodbila, vendar ne navaja, zakaj jih ni in gre zato ponovno za omenjeno kršitev.

6. Storjena je tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker obstaja nasprotje med vsebino zapisnika o izpovedbi priče C. C. in vsebino samega zapisnika, ki je povedal: „ in da so se dogovorili, da se bo pač to enkrat dobila nekako vrnjeno ...“ in še na vprašanje, ali so šteli, da ne gre za darilo, odgovoril: „tako“. Sodišče prve stopnje pa v točki 11 v nasprotju s tem navede, da naj ta priča naj ne bi povedala, „da je bilo dogovorjeno, da bo A. A. to dobila vrnjeno“. Sodišče druge stopnje je v zvezi s tem pritožbenim očitkom zgolj navedlo, da je protispisnost napaka tehnične narave in da priča nečesa ni povedal, kar pa ne drži, kot izhaja iz zapisnika o njegovi izpovedbi. Navedeno je posredno potrdila tudi priča D. D. Spregledano je tudi, da je šlo je razmerje med materjo in hčerjo, pri čemer je običajno, da dogovori med najožjimi družinskim člani niso formalizirani.

7. Gre tudi za sodbo presenečenja. Sodišče je namreč zaslišalo priče, ali je tožnica dala denar, koliko ga je dala ter zakaj je bila sklenjena sporna darilna pogodba. Narok z dne 21. 4. 2017 je sodišče preložilo zaradi izvedbe predlaganih dokazov, pri čemer je sodnica strankam predočila (kar sicer ni na zapisniku), da bo dokazni postopek nadaljevala z zaslišanjem prič glede vrednosti nepremičnin, saj ni ovir, da ne bi odločila na podlagi podrejenega tožbenega zahtevka. Na naroku dne 20. 6. 2017 pa je sodnica narok zaključila brez izvedbe preostalih dokazov.

8. Bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP revidentka očita, ker sodišče ni uporabilo določbe 285. člena ZPP o materialno procesnemu vodstvu. Tožnica je šele s sprejemom sodbe sodišča prve stopnje izvedela, da je sodišče svojo odločitev oprlo na to, da naj ne bi zatrjevala, da je med njo in zapustnico obstajal pravno zavezujoč dogovor glede prenosa solastniškega deleža na spornih nepremičninah v zameno za dani denar. Sodišče pa bi moralo poskrbeti, da se v tej smeri dopolnijo navedbe pravdnih strank, ker tožena stranka ni trdila, da takega dogovora naj ne bi bilo, temveč je bil njen glavni ugovor, da tožnica denarja ni dala, kar se je izkazalo za neresnično. Ker se o tem tožnica ni mogla izjasniti, je podana tudi absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in je kršena njena pravica iz 22. člena Ustave RS. V zvezi s tem se sklicuje na odločbe Ustavnega sodišča RS; Up 373/97 z dne 22. 2. 2001, Up 130/04 in Up 133/04 ter na Ude in ostali: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem.

9. Sklicuje se tudi na svoje izpovedbe na naroku dne 21. 4. 2017, iz katerih izhaja materina izjava, da sta s partnerjem zadeve urejala in financirala, da se sklene darilna pogodba, ki bi razrešila tudi njen dolg glede denarja za nakup stanovanja. O tem so pričali tudi priči D. D. in C. C. (29. in 30. stran zvočnega prepisa). Namen zapustnice ni bil darilni in gre za navidezno pogodbo, ki prikriva pogodbo o vračilu denarja, zato velja ta druga pogodba (drugi odstavek 50. člena OZ). Tudi ni bistveno ali je šlo za pravno zavezujoč dogovor. Bistveno je, da je dokazni postopek potrdil, da je s prepisom lastninske pravice na parcelah ta predstavljal povračilo zapustnice tožnici za denarna sredstva za nakup stanovanja. Spregledano je tudi, da je darilna pogodba po svoji naravi neodplačne narave, zaradi česar je bila tožnica napotena na to pravdo. Sodišče prve stopnje je zgrešilo smisel pravdnega postopka, ki je bil v tem, da se ugotovi, da prepustitev solastninske pravice na spornih parcelah dejansko predstavlja povračilo zapustnice tožnici za dani denar za nakup stanovanja. Tudi sodišče samo ugotovi, da gre za oddolžitev in ne za obdaritev. Iz sklepa zapuščinskega sodišča o napotitvi na pravdo izhaja, da je bila tožnica napotena na pravdo za dokazovanje, da sporna darilna pogodba predstavlja vzajemno obligacijsko razmerje oziroma, da je po svoji vsebini odplačne narave. Zmotna je opredelitev, da naj bi šlo za tako imenovano darilo iz hvaležnosti. Skladno s sodno prakso (sodba VS RS II Ips 327/2013 z dne 18. 12. 2014) je tudi za tako obliko darilne pogodbe potreben darilni namen. Iz aneksa številka 1 k darilni pogodbi pa jasno izhaja, da namen zapustnice pri sklenitvi darilne pogodbe ni bil darilni, temveč tožnici povrniti tisto, kar je dala zapustnici za nakup stanovanja v Izoli. Zato ni mogoče govoriti o tem, da je zapustnica s sklenitvijo darilne pogodbe izpolnila kakšno svojo moralno zavezo. Aneks številka 1 je bil sklenjen prav zato, da je zapustnica v njem jasno zapisala, da ne gre za darilo, temveč za povračilo tožnici tistega, kar ji je ta dala za nakup stanovanja. V skladu z navedenim aneksom prenos solastninske pravice na nepremičnine iz 1. točke pogodbe predstavlja nadomestilo oziroma vrnitev vrednosti, ki jo je hčerka vložila kot kupnino v stanovanje.

10. Toženi stranki je bila revizija vročena, vendar nanjo ni odgovorila.

Odločitev o reviziji

11. Revizija ni utemeljena.

12. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred 14. 9. 2017, to je pred začetkom uporabe Zakona spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 10/2017; v nadaljevanju ZPP-E). Zato se je postopek pred Vrhovnim sodiščem na podlagi prvega odstavka 125. člena ZPP-E nadaljeval po določbah ZPP, ki se uporabljajo do uporabe ZPP-E.

13. Revizijski očitki treh storitev bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP niso utemeljeni.

14. Sodišči prve in druge stopnje sta navedli zadostne razloge, na podlagi katerih sta pravnomočno zavrnili oba tožbena zahtevka. Sodišče druge stopnje je odgovorilo na vse materialnopravne očitke iz tožničine pritožbe. Potrdilo je pravno razlago sodišča prve stopnje, da je bila sklenjena darilna pogodba iz hvaležnosti in ne zatrjevana navidezna pogodba, ki naj bi prikrivala dejanski odplačni oziroma vsaj delno odplačni pravni posel. Zato tudi ni kršena določba 25. člena Ustave RS.

15. Tudi ni očitane enake bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker naj ne bi sodišče druge stopnje navedlo, zakaj pritožba z izpostavljanjem tožničinih navedb na prvem naroku ugotovitev sodišča prve stopnje ni izpodbila. Izpodbijana odločitev temelji na dokazni oceni, da med strankama ni bila sklenjena odplačna pogodba oziroma dogovor, da bo zapustnica tožeči stranki vrnila prejeti denar na podlagi prenosa svojega solastninskega deleža na nepremičnini. Drugačne tožničine trditve na omenjenem naroku so bile torej tudi v sodbi sodišča druge stopnje ustrezno zavrnjene kot neverodostojne na podlagi pritrditve dokazni oceni sodišča prve stopnje in s tem tudi odgovorjeno na navedeni pritožbeni očitek. Kolikor pa se v zvezi z obravnavanimi očitki revidentka obširno sklicuje in citira izpovedbe posameznih prič in tožnice, v revizijskem postopku nedopustno izpodbija dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje (tretji odstavek 370. člena ZPP).

16. Tudi ni utemeljen nadaljnji procesni očitek, da naj bi obstajala omenjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker naj bi bili razlogi sodb sodišč prve in druge stopnje med seboj v nasprotju. Tega nasprotja ni. Sodišče prve stopnje je v 10. točki razlogov sodbe najprej podalo načelno pravno razlago o razliki med darilno pogodbo, sklenjeno iz hvaležnosti in navidezno darilno pogodbo, ter v 14. točki razlogov nato ugotovilo pravno odločilno dejansko stanje, da pred sklenitvijo darilne pogodbe ni obstajala pravna obveznost med zapustnico in tožnico o vrnitvi denarja za nakup stanovanja in da zato ta pomeni le izpolnitev zapustničine moralne obveznosti. Tem razlogom je sodišče druge stopnje pritrdilo. Očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti in ki naj bi jo sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe prezrlo, torej prav tako ne obstaja.

17. Tudi ni izkazana očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpovedbe priče C. C. v zapisniku o njegovem zaslišanju in povzetki njegovih izpovedb v razlogih sodb sodišča prve in druge stopnje si ne nasprotujejo. V razlogih izpodbijane sodbe torej ni napake pri tehničnem prenosu izpovedb navedene priče v sodbene razloge ter samo vsebino zapisnika o njegovih izpovedbah, kot zmotno navaja revidentka.1 Če zatrjevano nasprotje ne nastane pri prenosu vsebine iz spisa v sodbo, pri katerem se sodišče še ni vrednostno opredelilo, temveč je rezultat sodnikovega sklepanja, tako ne gre za očitek protispisnosti, temveč za očitek zmotne dokazne ocene. Sodišče druge stopnje je potrdilo dokazno oceno sodišča prve stopnje, da med tožnico in zapustnico ni bil sklenjen pravno zavezujoč dogovor, na podlagi katerega bi morala zapustnica tožnici povrniti denar namenjen plačilu kupnine za stanovanje oziroma ji za izročeni denar prenesti solastniški delež na nepremičnini. V izpodbijani sodbi ocenjene pričine izpovedbe, da naj bi tožnica dobila povrnjen znesek za nakup stanovanja zapustnici in da pogodbeni stranki nista šteli, da gre za darilo, so bile torej podvržene dokazni presoji sodišč v zvezi s pravno presojo, kakšna je bila narava omenjenega dogovora2. Opisani očitek procesne kršitve tako pod seboj skriva celo revizijsko nedopusten razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

18. Prav tako ni utemeljen revizijski očitek, da naj bi šlo za sodbo presenečenja, ker se je sodnica premislila in v nadaljevanju dokaznega postopka ni izvajala dokazov v zvezi z vrednostjo nepremičnin, kar naj bi napovedala na predhodnem naroku. Prepoved sodbe presenečenja stranke ne varuje pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, kot tudi ne gre za tako sodbo, če se stranka z dokaznim ravnanjem sodišča ne strinja. Varuje jo pred izgubo možnega učinkovitega izjavljanja v postopku in s tem do učinkovitega varstva svojih pravic. Taka situacija bi lahko bila podana, če bi sodišče odločitev oprlo na pravno podlago, s katero stranka ob zadostni skrbnosti ni mogla računati, in bi zato izgubila pravico navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, ki so glede na tako, presenetljivo pravno podlago bistvenega pomena.3 Takih procesnih okoliščin pa revidentka niti ne zatrjuje.

19. Revidentka tudi nima prav, ko očita nepravilno izvajano materialno procesno vodstvo, kar naj bi predstavljalo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z določbo 285. člena ZPP. To kršitev vidi v tem, da naj bi šele s prejemom sodbe sodišča prve stopnje izvedela, da je sodišče svojo odločitev oprlo na dejstvo, češ da naj ne bi zatrjevala, da je med njo in zapustnico obstajal pravno zavezujoč dogovor glede prenosa solastninskega deleža na spornih nepremičnih v zameno za dani denar. To pa ne drži. Sodišče prve stopnje je ob presoji tožničinih trditev o takem dogovoru in oceni ponujenih dokazih ugotovilo, da tak dogovor ni bil sklenjen, temu pa je sodišče druge stopnje pritrdilo. Glede na procesno gradivo, ki ga je tožnica uveljavljala, tudi na podlagi celovitega opisa konkretnega stanu glede zatrjevanega dogovora in v tej smeri predlaganih dokazov, sodišče prve stopnje ni imelo razloga, da bi opozarjalo tožnico na pomanjkljivosti njenega trditvenega in dokaznega gradiva oziroma ji s svojim aktivnim procesnim ravnanjem omogočilo njegovo dopolnitev. Zato tudi ni podana v tej zvezi nadalje zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kot tudi revidentki ni kršena ustavna pravica iz 22. člena Ustave RS (pravica do obravnavanja pred sodiščem oziroma pravica do izjave).

20. Pravilno je materialnopravno stališče sodišč prve in druge stopnje, da predstavlja sporna pogodba darilo iz hvaležnosti iz 534. člena OZ, torej z vsebovano kavzo donandi. To pravno izhodišče temelji na dejanskih ugotovitvah sodišč, da pred njeno sklenitvijo med pogodbenima strankama ni obstajal dogovor o vračilu denarnega zneska za nakup stanovanja oziroma njegove protivrednosti, ki bi bil za tožnico zavezujoč tako, da bi ga zapustnica lahko sodno iztožila (pravna obveznost). Darilna pogodba je bila torej sklenjena zaradi izpolnitve moralne zaveze, ki je postala pravna obveznost šele s sklenitvijo darilne pogodbe, pa čeprav povezana s predhodnim tožničinim denarnim prispevkom pri nakupu stanovanja zapustnici, ki predstavlja nagib za njeno sklenitev. Nagibi za sklenitev darilne pogodbe so lahko različni, tako nepremoženjskega kot tudi premoženjskega izvora, vendar kot v spornem primeru vselej še ne pomenijo, da ne gre za veljavno darilno pogodbo, marveč zgolj za navidezno. Tako tudi ni razlogov za zaključek, da bi zapustnica in tožnica sklenili darilno pogodbo zgolj navzven oziroma navidezno (simulirani pravni posel) dejansko pa sklenili odplačni pravni posel (disimulirani pravni posel), ki bi dejansko predstavljal del posojilne pogodbe oziroma pogodbe o vračilu posojila za nakup stanovanja. Zapis v aneksu, da je bil z darilno pogodbo prenesen solastninski delež nepremičnin iz razloga, ker je prej kupnino za zapustničino stanovanje plačala tožnica, ne omogoča ugotovitve o navideznosti darilne pogodbe, temveč odstira nagib za njeno sklenitev, ki je tlel v obdarovalkini hvaležnosti, da je enkrat prej od obdarjenke prejela znesek za nakup stanovanja. Torej je pravilen tudi pravni zaključek sodišč, da v spornem primeru ne gre za navidezno pogodbo, ki prikriva odplačni pravni posel, zaradi česar naj bi veljal ta drugi pravni posel (drugi odstavek 50. člena OZ).

21. Revidentka se sklicuje na odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 144/2016 z dne 14. 6. 2016, ko je sodišče presojalo, ali gre pri pogodbi za mešani pravni posel, ki je delno neodplačen, pri čemer naj bi šlo za zrcalni primer v predmetni zadevi. Vendar ne gre za primerljivi dejanski in pravni situaciji. V omenjeni drugi zadevi je bilo odločilno, da je sodišče druge stopnje prezrlo, da tožeča stranka ni zatrjevala le navideznosti (simuliranosti) sporne pogodbe, ki prikriva (disimulirano) darilno pogodbo, temveč je izrecno in posebej poudarjala še razlog delne neodplačnosti kupoprodajne pogodbe in prejem darila na drugi dejanski pravni podlagi zaradi prenizko določene cene, kar je lahko posledično v tem delu pogodbe predstavljalo darilo, ki je bilo podvrženo zakonskim pravilom vračanja v zapuščino zaradi prikrajšanja tožnikovega nujnega dednega deleža. V predmetni zadevi pa tožnica ni dokazala, da je bila med zapustnico in tožnico najprej sklenjena posojilna pogodba z obveznostjo vračila posojenega denarnega zneska. Zato tudi ni mogoč pravni zaključek, da naj bi darilna pogodba predstavljala mešano darilno pogodbo - torej delno odplačno pogodbo.

22. Za presojo pravne narave predmetne pogodbe tudi ni pomembno, da je v zapuščinskem postopku sodišče napotilo tožnico na pravdo za vložitev v tej pravdi uveljavljanih tožbenih zahtevkov. Napotilo jo je, ker je štelo tožničino pravico za manj verjetno (prvi odstavek 213. člena Zakona o dedovanju). Predmetna pravda pa je šele omogočila presojo o spornem pravnem vprašanju.

23. Ob povedanem je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 378. člena ZPP.

-------
1 Glej v J. Zobec: „Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga (305.a člen do 503. člen), GV Založba 2009, Ljubljana, stran 339. „...Protispisnost je napaka tehnične narave - gre namreč za napačen „postopek prenosa“ (lahko bodisi kot napaka v prenosu bodisi kot protisloven prenos)...“Glej v sodni praksi na primer odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 194/2005 z dne 26. 5. 2005, II Ips 11/2013 z dne 22. 1. 2015, II Ips 54/2018 z dne 25. 4. 2019.
2 Primerjaj dokazne razloge sodišča druge stopnje v 7. točki obrazložitve, ko potrjuje dokazno oceno sodišča prve stopnje glede izpovedb te priče, da se ob nakupu stanovanja s tožnico sploh še nista poznala ter da dodatek k darilni pogodbi vsebuje zgolj motiv za sklenitev pogodbe.
3 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 75/2016 z dne 1. 2. 2018.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 50, 50/2, 534
Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 213

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
10.01.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM0NTEx