<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

VSRS sodba II Ips 130/2013
ECLI:SI:VSRS:2015:II.IPS.130.2013

Evidenčna številka:VS0018177
Datum odločbe:21.05.2015
Opravilna številka II.stopnje:VSK Cp 305/2012
Senat:Janez Vlaj (preds.), mag. Rudi Štravs (poroč.), Vladimir Horvat, Karmen Iglič Stroligo, Tomaž Pavčnik
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
Institut:dopuščena revizija - prodajna pogodba - odgovornost za napake - stvarne napake - jamčevalni zahtevek - znižanje kupnine - tožbeni zahtevek - dajatveni zahtevek - oblikovalni zahtevek

Jedro

Upoštevaje naravo oblikovalnih pravic, prevladujoča stališča pravne teorije in gramatikalno razlago 2. točke prvega odstavka 468. člena OZ, je zahtevek za znižanje kupnine oblikovalen in je ta jamčevalni zahtevek po OZ urejen kot tožbena oblikovalna pravica. Zato lahko dajatveni zahtevek za vrnitev zneska, za katerega je bila kupnina znižana, temelji le na predhodnem, uspešno uveljavljenem oblikovalnem upravičenju.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za solidarno plačilo preveč plačane kupnine 29.068 EUR z zakonskimi zamudnini obrestmi, in za solidarno plačilo odškodnine 10.450 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožnikom je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožencev.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Poudarilo je, da je zahtevek za znižanje kupnine (edini sporen v revizijskem postopku), ki ga tožniki uveljavljajo zaradi pravne in stvarne napake na kupljenem stanovanju, po Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ) urejen kot tožbena oblikovalna pravica, zato bi morali tožniki v tožbi poleg dajatvenega zahtevka postaviti še poseben oblikovalni zahtevek. Ker ga niso postavili, je bil njihov zahtevek za vračilo kupnine pravilno zavrnjen že iz tega razloga, njihova pritožba pa je zato v tem delu neutemeljena.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 373/2012 z dne 24. 1. 2012 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je pri uveljavljanju jamčevalnega zahtevka za znižanje kupnine dovolj postaviti samo dajatveni zahtevek ali je predhodno potrebno postaviti tudi oblikovalni zahtevek.

4. Tožniki so na podlagi navedenega sklepa vložili revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Stališče sodišča druge stopnje, da bi morali tožniki za znižanje kupnine poleg dajatvenega uveljavljati tudi oblikovalni zahtevek, je po njihovem mnenju nepravilno, saj je v nasprotju s sodno prakso, hkrati pa jim zato ni bila dana možnost obravnave njihovih pritožbenih navedb pred pritožbenim sodiščem. Toženca v postopku nikoli nista podala ugovora, ker tožniki primarno niso postavili oblikovalnega zahtevka. Njihov zahtevek je povsem utemeljen, saj so zahtevali vračilo preveč plačane kupnine, ker so kupnino po prodajni pogodbi že plačali in zato tudi postavitev oblikovalnega zahtevka sploh ni bila potrebna. Pogodba med pravdnimi strankami je bila realizirana, saj so tožniki stanovanje prevzeli v posest in ga uporabljajo, toženca pa sta prejela kupnino. Da bi morali najprej postaviti oblikovalni zahtevek, bi bilo smiselno le v kolikor kupec kupnine po prodajni pogodbi še ne bi plačal. Pritožbeno sodišče je spregledalo, da je pogodba že bila realizirana in da že realizirane pogodbe ni mogoče spremeniti tako, da bi predhodno postavili zahtevek za znižanje kupnine za določen znesek, ker bi navedeno pomenilo spremembo prodajne pogodbe izključno na strani tožnikov. Navajajo sodbi višjih sodišč, ki sta glede uveljavljanja dajatvenega oziroma oblikovalnega zahtevka pri stvarnih napakah različni od izpodbijane sodbe, in sicer VSL I Cp 385/2010 in VSK I Cp 391/2006. Menijo, da je v konkretnem primeru dejansko staje glede realiziranja prodajne pogodbe ostalo nepopolno ugotovljeno. Sklicujejo se tudi na odločitve sodišč, pri katerih se je postopek začel na podlagi predloga za izvršbo in nadaljeval v pravdnem postopku, sodišča pa v primeru ugovora pobota ali podaje jamčevalnega zahtevka niso zavračala zahtevkov iz razloga, ker toženec ali tožnik ni predhodno postavil oblikovalnega zahtevka, in sicer VSL II Cpg 222/2010 in I Cpg 1125/2010. V nadaljevanju navajajo razloge, zakaj razlogi sodišča prve stopnje niso pravilni, in uveljavljajo kršitev, ker drugostopenjsko sodišče nanje ni odgovorilo.

5. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena tožencema, ki nanjo nista odgovorila.

6. Revizija ni utemeljena.

7. V primeru dopuščene revizije Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP); v konkretnem primeru torej glede vprašanja, ali je pri uveljavljanju jamčevalnega zahtevka za znižanje kupnine treba skupaj uveljavljati tako dajatveni kot tudi oblikovalni zahtevek.

8. Odgovor na zastavljeno vprašanje je Vrhovno sodišče že pojasnilo v sodbah II Ips 38/2012 z dne 17. 10. 2013 in II Ips 68/2012 z dne 8. 9. 2014.(1) Upoštevaje naravo oblikovalnih pravic, prevladujoča stališča pravne teorije in gramatikalno razlago 2. točke prvega odstavka 468. člena OZ,(2) je zavzelo stališče, da je zahtevek za znižanje kupnine oblikovalen in da je ta jamčevalni zahtevek po OZ urejen kot tožbena oblikovalna pravica. Zato lahko dajatveni zahtevek za vrnitev zneska, za katerega je bila kupnina znižana, temelji le na predhodnem, uspešno uveljavljenem oblikovalnem upravičenju; o znižanju kupnine ni mogoče odločiti kot o predhodnem vprašanju. Ali drugače; šele na podlagi sodbe, s katero bi bilo odločeno o znižanju kupnine, bi bilo mogoče prodajalcu naložiti vrnitev zneska, za katerega je bila kupnina znižana. Revizijske navedbe o zmotnosti takšnega stališča, ki ga je zavzelo tudi drugostopenjsko sodišče v konkretnem primeru, so po povedanem neutemeljene.

9. Vrhovno sodišče še pojasnjuje, da sicer ni spregledalo, da je (neenotna) sodna praksa v času vložitve predmetne tožbe in odločanja pred sodiščem prve stopnje, v nekaterih primerih dopuščala tudi denarne zahtevke, ne da bi bila njihova utemeljenost pogojevana s predhodno postavitvijo oblikovalnega zahtevka. Vendar bi presoja vpliva te okoliščine na odločitev o utemeljenosti revizije presegla okvir odločanja o pravnem vprašanju, glede katerega je bila revizija dopuščena, zato je Vrhovno sodišče ni smelo upoštevati (prim. že omenjeni drugi odstavek 371. člena ZPP).

10. Glede na obrazloženo revizija ni utemeljena, zaradi česar jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP), skupaj s priglašenimi revizijskimi stroški (prvi odstavek 165. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1): Glede zahtevka za znižanje najemnine je enako stališče zavzelo tudi v sodbi III Ips 89/2013 z dne 20. 1. 2015.

Op. št. (2): Enako velja za razlago prvega odstavka 490. člena OZ.


Zveza:

OZ člen 468, 468/1-2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
16.02.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzkwNzY5