<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sklep X Ips 776/2008
ECLI:SI:VSRS:2009:X.IPS.776.2008

Evidenčna številka:VS1010780
Datum odločbe:21.01.2009
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS U 2259/2007
Področje:UPRAVNI SPOR
Institut:združitev revizijskih postopkov - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - razlaga pravnih institutov

Jedro

Revizija ne more biti dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila.

Izrek

1. Zadeve, ki se pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije vodijo kot X Ips 776/2008, X Ips 777/2008 in X Ips 778/2008, se združijo v skupno obravnavanje in odločanje tako, da postane osnovni spis X Ips 776/2008. 2. Revizije se zavržejo.

Obrazložitev

Zoper pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje, navedene v uvodu tega sklepa, je tožeča stranka dne 20. 11. 2008 oziroma 27. 11. 2008 po odvetniku vložila revizije. V revizijah navaja, da jih vlaga po 2. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06).

K 1. točki izreka:

Ker gre v obravnavanih zadevah za več postopkov o istem predmetu, saj se v vseh primerih (z vsebinsko povsem enakimi razlogi) izpodbijajo sodbe, izdane na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, poleg tega pa sta v vseh primerih isti tudi stranki spora, so izpolnjeni pogoji za združitev postopkov na revizijski stopnji. Zato je vrhovno sodišče - ob upoštevanju načela pospešitve in ekonomičnosti postopka (11. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP; Uradni list RS, št. 73/07-UPB3, 45/08, 111/08 - sklep US, 121/08 - sklep US, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) - smiselno uporabilo določbo prvega odstavka 42. člena ZUS-1 in obravnavane zadeve samo združilo v skupno obravnavanje in odločanje.

K 2. točki izreka:

Z izpodbijanimi pravnomočnimi sodbami je sodišče prve stopnje v vsakem posameznem primeru na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbe tožeče stranke zoper več odločb Carinskega urada J., ki so postale dokončne z odločbami Ministrstva za finance. Z izpodbijanimi odločbami je prvostopenjski carinski organ za blago, sproščeno v prost promet po posameznih carinskih deklaracijah, tožeči stranki naknadno obračunal carino in davek na dodano vrednost, ker je bilo v postopkih naknadnega preverjanja carinskih deklaracij ugotovljeno, da se uvoženo blago pravilno uvršča v drugačno tarifno oznako kombinirane nomenklature carinske tarife, kot je tista, ki jo je predlagala tožeča stranka ob vložitvi posamezne deklaracije.

Revizije niso dovoljene.

Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovolitev, pri čemer je po ustaljeni upravno-sodni praksi vrhovnega sodišča tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, Up-858/08 z dne 3. 6. 2008 (Uradni list RS, št. 62/08), ugotovilo, da to stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

Ker tožeča stranka dovoljenost revizij (po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1) utemeljuje le s prepisom zakonskega besedila in ne obrazloži, s čim naj bi bili navedeni predpisani pogoji izpolnjeni, po presoji vrhovnega sodišča ni izkazala pogojev za dovoljenost revizij po navedeni določbi.

Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo (glej npr. zadeve X Ips 361/2007, X Ips 777/2007, X Ips 535/2008 in X Ips 286/2008), da je treba po dikciji ZUS-1 pomembnost pravnega vprašanja presojati glede na vsebino obravnavane zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Takšnih pravnih vprašanj pa tožnik po presoji vrhovnega sodišča ne navaja. Revizija namreč ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem (kot na primer: ali je odločba o odmeri carine ugotovitvena, konstitutivna ali dajatvena, kar zastavlja tožnik med revizijskimi razlogi), ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila (kot na primer: vprašanje, kaj sodi v izrek in kaj v obrazložitev upravne odločbe, kar urejata 213. in 214. člen ZUP; vprašanje prepovedi reformatio in peius v upravnih postopkih, kar ureja 253. člen ZUP).

Glede na navedeno je vrhovno sodišče revizije zavrglo kot nedovoljene na podlagi 89. člena ZUS-1.

V skladu s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožeča stranka sama nosi svoje stroške revizijskih postopkov.


Zveza:

ZUS-1 člen 83, 83/2-2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xMjI4Nw==