<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

VSRS Sodba U 7/2020-8
ECLI:SI:VSRS:2020:U.7.2020.8

Evidenčna številka:VS00041038
Datum odločbe:14.12.2020
Senat:Marko Prijatelj (preds.), dr. Mile Dolenc (poroč.), Brigita Domjan Pavlin, dr. Mateja Končina Peternel, Marjana Lubinič
Področje:RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - SODSTVO - UPRAVNI SPOR
Institut:imenovanje na sodniško mesto - Sodni svet - prosta presoja Sodnega sveta - možnost preizkusa odločitve - zakonitost postopka izbire - obseg obrazložitve - merila za izbiro - ocena sodniške službe - zavrnitev tožbe

Jedro

Utemeljitev izbire najboljšega kandidata od Sodnega sveta ne terja, da opravi primerjavo med vsemi kandidati, saj kandidati, ki sodelujejo v izbirnem postopku, zasledujejo vsak svoj interes in se vsak zase in s sebi lastnimi značilnostmi potegujejo za isto sodniško mesto - postopek izbire kandidata za mesto sodnika tudi nima narave spora med kandidati za sodniško mesto. Tudi sicer tožnica ne uspe prikazati, kateri elementi iz ocene sodniške službe izbrane kandidatke govorijo proti njeni izbiri, kar bi morda lahko utemeljevalo arbitrarnost odločanja tožene stranke.

Sodni svet je stranko z interesom kot kandidatko izbral na podlagi objektiviziranih zakonskih kriterijev in tudi na podlagi kriterijev iz Meril. Svojo odločitev je tudi primerno obrazložil. To zadošča za zavrnitev tožničinega očitka. Poseganje Vrhovnega sodišča v tako obrazloženo odločbo, kot je izpodbijana, bi predstavljalo poseg v diskrecijsko pravico Sodnega sveta pri odločanju, zato na ostale tožbene navedbe ni treba odgovarjati.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Na razpisani dve mesti višjih sodnikov se je na podlagi dveh ločenih razpisov, ki jih je Sodni svet Republike Slovenije (v nadaljevanju Sodni svet), potem ko je izbral enega kandidata, združil v en postopek, prijavilo 15 kandidatk in kandidatov. En kandidat je kandidaturo med postopkom umaknil. Vsi so izpolnjevali razpisne pogoje, na razgovor je bilo povabljenih pet kandidatov (kandidatk).

2. Sodni svet je na svoji 49. seji, dne 1. 10. 2020, z odločbo št. Su 277/2020-39 imenoval A. A., okrožno sodnico, na mesto višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije (v nadaljevanju stranka z interesom). V odločbi je povzel podatke iz njene poklicne kariere in nato njeno izbiro utemeljeval z njenimi dvajsetletnimi izkušnjami po opravljenem pravniškem državnem izpitu in štirinajstletnim uspešnim opravljanjem sodniške službe, v katerem je pridobila izkušnje z vodenjem glavnih obravnav, kar ji daje prednost, saj se bo na Upravnem sodišču RS število glavnih obravnav v bodoče povečalo. V obrazložitvi je še omenjen magisterij iz leta 2006, opravljanje doktorskega študija, vodenje projektov, prizadevnost in predanost sodniškemu poklicu, cenjenost v kolektivu, kot je razvidno iz zadnje ocene sodniške službe, pa tudi izkušnje, ki jih je pridobila kot dodeljena sodnica na Upravnem sodišču RS.

3. Tožnica je zoper odločbo tožene stranke o izbiri stranke z interesom vložila tožbo pred Vrhovnim sodiščem, s katero skuša doseči odpravo izpodbijane odločbe. V njej uveljavlja, (a) da vsebinski razlogi za izbiro kandidatke ne temeljijo na objektivnih merilih in (b) kršitev zakonitosti izbirnega postopka.

4. Tožba je bila vročena toženi stranki in stranki z interesom, ki sta nanjo odgovorili.
Povzetek bistvenih tožbenih navedb in navedb iz odgovorov na tožbo

5. Tožnica se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustavno sodišče RS) Up-757/2019 z dne 20. 7. 2020, ki v 10. točki obrazložitve pojasnjuje, kako mora potekati postopek pred Sodnim svetom. Med drugim morajo vsebinski razlogi za odločitev temeljiti "na objektivnih merilih". V nadaljevanju se tožnica sklicuje na 18. in 28. člen Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94 in nasl., v nadaljevanju ZSS) in na Merila za izbiro kandidatov za sodniško mesto (Uradni list RS, št. 64/17, v nadaljevanju Merila), ki jih je sprejel Sodni svet, a jih naj ne bi upošteval v tej zadevi.

6. Ko preide tožnica na konkretno raven, navede, da je Sodni svet oceno sodniške službe stranke z interesom samo povzel, ni pa obrazložil, kaj na njeni podlagi zaključuje. Ker ni vsebinske obrazložitve, ki bi se opirala na oceno sodniške službe, naj bi Sodni svet prekoračil "namen in obseg prostega preudarka."

7. Kršitev zakonitosti izbirnega postopka tožnica utemeljuje z bolj ali manj enakimi argumenti. Še posebej poudarja pomanjkljivost obrazložitve izpodbijane odločbe, ki naj ne bi razčlenjevala elementov iz 10. člena Meril.1 V dosedanji praksi naj bi Sodni svet vedno izhajal iz zadnje ocene sodniške službe in se do nje vsebinsko, konkretno opredelil, ne pa tudi v tem primeru.

8. Sodni svet najprej odgovarja, da je sodni preizkus njegovih odločitev omejen, pri čemer se sklicuje na določbo petega odstavka 36. člena Zakona o sodnem svetu (Uradni list RS, št. 23/2017, v nadaljevanju ZSSve). Nato opisuje večfazni postopek izbire izmed prijavljenih kandidatov za sodniško mesto in v nadaljevanju v bistvenem ponavlja razloge za svojo odločitev iz izpodbijane odločbe.

9. Stranka z interesom zastopa stališče, da je odločanje Sodnega sveta diskrecionarno, upravni spor pa je mogoč le glede presoje zakonitosti izbirnega postopka ter glede izpolnjevanja zakonskih pogojev za imenovanje ali izvolitev. Navaja, da ne more razbrati, katerih zakonskih pogojev za izvolitev na mesto višje sodnice ne bi izpolnjevala, nasprotuje pa tudi zatrjevanju tožnice, da iz odločbe niso razvidni objektivni kriteriji, ki so vodili Sodni svet k njeni izbiri. Po njenem mnenju tudi ne drži, da se Sodni svet ni opredeljeval do njene ocene sodniške službe, saj je to narejeno v okviru njegove sklepne presoje. Dodaja še, da je bil tožnici omogočen vpogled v spis Sodnega sveta in da v sodnem postopku ni mogoče izpodbijati presoje Sodnega sveta o tem, kateri kandidat je najprimernejši za razpisano sodniško mesto.

10. Tožba ni utemeljena.

Razlogi za zavrnitev tožbe

11. Vrhovno sodišče je presojo utemeljenosti tožbe opravilo na podlagi dejanskega stanja, ki upoštevaje tožničine dejanske navedbe in odgovore na tožbo, ni sporno (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Zato ni bilo potrebe, da bi se z izvajanjem dokazov ugotavljala dejstva.

12. Po določbi prvega odstavka 11. člena ZSS je lahko izvoljena na sodniško mesto na višjem sodišču (višji sodnik) oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 8. člena ZSS, če je uspešno opravljala sodniško funkcijo v trajanju najmanj šest let. Tožnica ne oporeka zaključku tožene stranke, da stranka z interesom kot izbrana kandidatka v izbirnem postopku izpolnjuje pogoje za imenovanje na mesto višje sodnice.

13. Proti odločbam in sklepom Sodnega sveta je po določbi prvega odstavka 36. člena ZSSve dovoljen upravni spor. V postopkih izbire kandidatov za izvolitev v sodniško funkcijo in v postopku imenovanja sodnikov je preizkus odločitev Sodnega sveta zaradi njegove ustavne vloge omejen na presojo zakonitosti izbirnega postopka ter odločitve Sodnega sveta o izpolnjevanju zakonskih pogojev za imenovanje ali izvolitev v sodniško funkcijo. Sodni svet mora imeti široko polje proste presoje, kar je že večkrat poudarilo tudi Ustavno sodišče RS,2 saj mu že Ustava Republike Slovenije podeljuje svobodo, da v izbirnem postopku kot strokovno usposobljeno telo3 celotno gradivo kritično pretrese in ga v okviru svoje diskrecijske pravice ustrezno uravnovesi, nato pa samostojno odloči.

14. Sodni svet je vsebinsko obrazložil, zakaj udeleženka izpolnjuje pogoje za višjo sodnico, ki bo opravljala sodniško službo na Upravnem sodišču. Ni mu pa bilo treba pojasnjevati, zakaj je boljša od vseh drugih kandidatov, čeprav je kljub temu v tej smeri ponudil razumne razloge (dolgoletna sodna praksa s poznavanjem procesnega prava, ki bo še posebej prišlo v poštev v bodoče na Upravnem sodišču, priprava doktorata, sodelovanje na številnih projektih, izkušnje na Upravnem sodišču, ki jih je pridobila kot dodeljena sodnica). Iz izpodbijane odločbe tudi ne izhaja, da izbira ne bi bila opravljena na podlagi objektivnih meril. Sodniške izkušnje, tudi tiste, ki jih je pridobila kot dodeljena sodnica, poznavanje procesnega prava, strokovno izpopolnjevanje, so vse objektivne okoliščine, umeščene v okvir kriterijev iz 28. člena ZSS. Zato ni mogoče pritrditi tožnici, da naj bi Sodni svet prekoračil "namen in obseg prostega preudarka."

15. Tožničino sklicevanje na 10. člen Meril ne more pripeljati do uspeha v tem sporu. Določba drugega odstavka pove samo, da se izpolnjevanje vseh kriterijev za izbiro kandidatov, ki so že sodniki, ugotavlja zlasti na podlagi elementov iz ocene sodniške službe, se pa nanje ne omejuje. Ne drži, da bi jih bilo treba še kako posebej razčlenjevati. Utemeljitev izbire najboljšega kandidata od Sodnega sveta ne terja, da opravi primerjavo med vsemi kandidati, saj kandidati, ki sodelujejo v izbirnem postopku, zasledujejo vsak svoj interes in se vsak zase in s sebi lastnimi značilnostmi potegujejo za isto sodniško mesto - postopek izbire kandidata za mesto sodnika tudi nima narave spora med kandidati za sodniško mesto.4 Tudi sicer tožnica ne uspe prikazati, kateri elementi iz ocene sodniške službe izbrane kandidatke govorijo proti njeni izbiri, kar bi morda lahko utemeljevalo arbitrarnost odločanja tožene stranke.

16. Iz navedenega izhaja, da je Sodni svet stranko z interesom kot kandidatko izbral na podlagi objektiviziranih zakonskih kriterijev in tudi na podlagi kriterijev iz Meril. Svojo odločitev je tudi primerno obrazložil. To zadošča za zavrnitev tožničinega očitka. Poseganje Vrhovnega sodišča v tako obrazloženo odločbo, kot je izpodbijana, bi predstavljalo poseg v diskrecijsko pravico Sodnega sveta pri odločanju, zato na ostale tožbene navedbe ni treba odgovarjati.

Sklepno

17. Na podlagi navedenega je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

18. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.

----------------

1 Navedeni člen določa: "V drugi fazi sodni svet na podlagi vpogleda v listinsko dokumentacijo ugotavlja, kateri od prijavljenih kandidatov najbolje izpolnjujejo kriterije za izbiro. pri kandidatih, ki so že izvoljeni v sodniško funkcijo, se izpolnjevanje vseh kriterijev za izbiro ugotavlja zlasti na podlagi dejstev in ugotovitev, ki izhajajo iz ocen sodniške službe ter ob upoštevanju doseženega sodniškega naziva. pri kandidatih, ki še niso bili izvoljeni v sodniško funkcijo, se izpolnjevanje vseh kriterijev za izbiro ugotavlja zlasti na podlagi navedb in dejstev, ki izhajajo iz prijave z izpolnjenim samoocenjevalnim vprašalnikom ter prilog."

2 Glej 10. točko obrazložitve odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-1094/18-13 z dne 21. 2. 2019.

3 Tako v 10. točki obrazložitve sklepa Ustavnega sodišča RS, št. Up-184/16 z dne 11. 7. 2017.

4 Odločbi VS RS X Ips 333/2015 z dne 21. 7. 2016 in U 7/2019 z dne 16. 12. 2019


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o sodniški službi (1994) - ZSS - člen 8, 8/1, 11, 11/1, 18, 28
ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) - člen 36, 36/1, 36/5
Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 59, 59/1

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Merila za izbiro kandidatov za sodniško mesto (2017) - člen 10, 10/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
04.01.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQyNjU3