<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sodba in sklep II Ips 730/2008
ECLI:SI:VSRS:2008:II.IPS.730.2008

Evidenčna številka:VS0011067
Datum odločbe:12.09.2008
Opravilna številka II.stopnje:VSM I Cp 2273/2007
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:sklepčnost tožbe - odškodninski spor - podlage odškodninske odgovornosti - trditveno in dokazno breme - trditvena podlaga tožbe - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - pravno mnenje - zavrženje revizije

Jedro

Zakonska zahteva po ustrezni trditveni podlagi terja, da tožnica nedopustnega ravnanja (kot predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti) ne opredeli le s splošnim izrazom (grožnja, prisila), temveč mora ravnanje oziroma ravnanja natančno opisati ter objektivno, časovno in krajevno konkretizirati, česar pa tožnica ni storila. Ko pa je tako, pomanjkljivosti trditvene podlage dokazni postopek ne bi mogel nadomestiti.

Izrek

Revizija proti odločbi o stroških pravdnega postopka se zavrže, v ostalem pa zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 8.000.000 SIT (sedaj 33.383,41 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi in za povračilo stroškov pravdnega postopka. Tožnici je naložilo, da tožencu povrne njegove stroške pravdnega postopka v znesku 1.488,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še, da tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožnica vlaga proti tej sodbi revizijo in uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, tožencu pa naloži v plačilo stroške revizije z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami; v nadaljevanju ZPP) vidi v tem, da so razlogi izpodbijane sodbe nejasni ali pa razlogov o pritožbenih navedbah ni. Pritožbeno sodišče je navedbe povzelo pavšalno in nekritično potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ne da bi pritožbene navedbe preizkusilo. Nejasni so razlogi, da tožnica v trditvenem in dokaznem pogledu ni v zadostni meri izkazala in dokazala protipravnega dejanja. Sodišče prve stopnje je tožnico negiralo v pravdanju in brez dokazne ocene poklonilo dobro vero ugovornim navedbam toženca. Pritožbeno sodišče je zmotno uporabilo 8. člen ZPP, ker ni vestno in skrbno presodilo vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter odločilo na podlagi celotnega dokaznega postopka. Drugih dokazov, razen zaslišanja tožene stranke, sodišče ni niti izvajalo. Tako je negiralo ključni dokaz z vpogledom v listine spisa Okrajnega sodišča na Ptuju opr. št. P 99/2001, iz katerega je razvidno, da tožnica toži toženca zaradi njegovega nasilja in groženj zoper njo. Pritožbeno sodišče je ta dokaz zmotno ocenilo. Negiralo je tudi dokaz z zaslišanjem tožnice. Izpodbijana sodba nima materialnopravne podlage, na temelju katere potrjuje odločitev sodišča prve stopnje. Sodišče bi moralo odločiti po 179. členu Obligacijskega zakonika in tožbenemu zahtevku v celoti ugoditi. Izreka o stroških postopka ni mogoče preizkusiti, saj razlogi izpodbijane sodbe ne vzdržijo pravne presoje, zakon pa zahteva natančno opredelitev zahtevka, o katerem je sodišče odločilo.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. člen ZPP), ki nanjo ni odgovorila.

Revizija proti odločbi o stroških postopka ni dovoljena.

Odločba o stroških postopka, ki je zajeta s sodbo, se šteje za sklep (peti odstavek 128. člena ZPP). Proti sklepu pa je revizija dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan, kar pa sklep o stroških pravdnega postopka ni (prim. pravno mnenje VS RS z dne 15.12.1998, Pravna mnenja, II/98, stran 4). Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem delu zavrglo (377. člen ZPP).

Revizija v ostalem delu ni utemeljena. Revidentka zatrjuje bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo sodišče druge stopnje storilo s tem, ko je njene pritožbene navedbe povzelo pavšalno in jih ni preizkusilo. Res je, da pritožbeno sodišče navedb iz pritožbe ni povzemalo (prepisovalo) v obrazložitev svoje sodne odločbe, vendar je kljub temu vse pravno pomembne trditve preizkusilo in nanje v obrazložitvi svoje odločbe odgovorilo, zato kršitev postopka ni podana.

Odločitev nižjih sodišč temelji na zaključku, da kumulativni obstoj vseh potrebnih predpostavk za obstoj odškodninske obveznosti ni podan, ker tožnica niti v trditvenem niti v dokaznem pogledu ni v zadostni meri izkazala in dokazala protipravnega ravnanja toženca. Sodišče druge stopnje je ob tem pravilno poudarilo, da je tožnica tista, ki je odgovorna, da v zadevi priskrbi ustrezno trditveno podlago, in sicer takšno, da iz zatrjevanih dejstev izhaja, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen (sklepčnost tožbe), in da priskrbi dokaze, s katerimi naj se ugotovi resničnost zatrjevane trditvene podlage (7. člen ZPP). Očitek, da izpodbijana sodba nima navedene materialnopravne podlage za odločitev, je zato neutemeljen.

Po presoji Vrhovnega sodišča sta sodbi sodišč nižjih stopenj pravilni tudi v materialnopravnem pogledu. Pravno pomembne ugotovitve sodišč nižjih stopenj so v tem, da je tožnica v tožbi zatrjevala, da ji toženec zaradi hipoteke grozi in nanjo izvaja pritiske, pri čemer pa toženčevih ravnanj ni opredelila konkretno, časovno in krajevno. Zakonska zahteva po ustrezni trditveni podlagi namreč terja, da tožnica nedopustnega ravnanja (kot predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti) ne opredeli le s splošnim izrazom (grožnja, prisila), temveč mora ravnanje oziroma ravnanja natančno opisati ter objektivno, časovno in krajevno konkretizirati, česar pa tožnica ni storila. Ko pa je tako, pomanjkljivosti trditvene podlage dokazni postopek ne bi mogel nadomestiti in že tako ne morejo biti utemeljeni očitki o bistvenih kršitvah določb postopka, ki se tičejo postopka dokazovanja in sprejemanja dokazne ocene. Vrhovno sodišče se zato do teh očitkov o bistvenih kršitvah postopka ni posebej opredeljevalo.

Ker izpodbijani sodbi ni mogoče očitati zmotne uporabe materialnega prava, niti bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in z njo tudi zahtevek za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).


Zveza:

ZPP člen 7, 128, 128/5, 180, 180/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy01NjE=