<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

VSRS Sklep II DoR 6/2017
ECLI:SI:VSRS:2017:II.DOR.6.2017

Evidenčna številka:VS00001964
Datum odločbe:06.04.2017
Opravilna številka II.stopnje:Sodba VSL II Cp 1969/2016
Datum odločbe II.stopnje:23.11.2016
Senat:Anton Frantar (preds.), Tomaž Pavčnik (poroč.), Janez Vlaj
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:dopuščena revizija - zahtevek za povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - višina odškodnine - lastninski certifikat - pravnomočnost

Jedro

Revizija tožnika se dopusti glede naslednjih vprašanj:

- Ali je pravilen pristop sodišča druge stopnje, ki je upoštevaje že pravnomočno prisojen znesek odškodnine za nepremoženjsko škodo za obdobje po 10. 10. 1997 celoten znesek odškodnine, prisojen pred sodiščem prve stopnje - ta pa je vsota ločeno ugotovljenih postavk odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - znižalo za enoten znesek 22.325,15 EUR, sklicujoč se na odškodnino priznano v zadevi Kurić in ostali proti Republiki Sloveniji (sodba Velikega senata ESČP 26828/06 z dne 12. 3. 2014),

- Ali je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker je zavrnilo odškodninski zahtevek zaradi nepridobitve lastninskega certifikata, ne da bi upoštevalo datum vložitve zahteve za državljanstvo.

Izrek

Revizija tožnika se dopusti glede naslednjih vprašanj:

- Ali je pravilen pristop sodišča druge stopnje, ki je upoštevaje že pravnomočno prisojen znesek odškodnine za nepremoženjsko škodo za obdobje po 10. 10. 1997 celoten znesek odškodnine, prisojen pred sodiščem prve stopnje - ta pa je vsota ločeno ugotovljenih postavk odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - znižalo za enoten znesek 22.325,15 EUR, sklicujoč se na odškodnino priznano v zadevi Kurić in ostali proti Republiki Sloveniji (sodba Velikega senata ESČP 26828/06 z dne 12. 3. 2014)?

- Ali je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker je zavrnilo odškodninski zahtevek zaradi nepridobitve lastninskega certifikata, ne da bi upoštevalo datum vložitve zahteve za državljanstvo?

Obrazložitev

1. V obravnavani zadevi tožnik uveljavlja plačilo odškodnine za nastalo mu premoženjsko in nepremoženjsko škodo zaradi arbitrarne zavrnitve njegove zahteve za državljanstvo in zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. V prejšnjem postopku je bilo tožniku že pravnomočno prisojenih 20.864,85 EUR iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo in sicer za obdobje po 10. 10. 1997.

2. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje tožniku prisodilo še 10.288,50 EUR odškodnine iz naslova izgubljenega dobička za obdobje med 24. 3. 1995 in 10. 10. 1997, 4.115,40 EUR odškodnine za izgubljeni dobiček v letu 2000, 1.460,52 EUR odškodnine, ker ni dobil lastninskega certifikata ter 20.864,85 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo za obdobje do 10. 10. 1997. Sodišče prve stopnje je torej tožniku skupaj prisodilo 36.711,05 EUR odškodnine.

3. Pritožbeno sodišče je v delu, ki je relevanten za ta postopek, spremenilo odločitev v zvezi z odškodninskim zahtevkom za škodo, ker tožnik ni dobil lastninskega certifikata. Hkrati pa je pritožbeno sodišče skupaj prisojeni znesek na prvi stopnji znižalo za 22.325,15 EUR. Odločitev o zavrnitvi odškodninskega zahtevka, ker tožnik ni dobil lastninskega certifikata, je pritožbeno sodišče zavrnilo, češ da ni bilo ugotovljeno, da bi morala biti odločba o sprejemu v državljanstvo izdana do 5. 12. 1992 ter da tega tožnik niti ni zatrjeval. Odločitev o znižanju odškodnine za 22.325,15 EUR pa je pritožbeno sodišče utemeljilo tako, da je izračunalo, koliko mesečne odškodnine bi tožniku pripadalo po merilih, uporabljenih v zadevi Kurić in ostali proti Republiki Sloveniji ter ugotovilo, da bi mu po teh merilih pripadalo 17.000,00 EUR. Nato je upoštevalo, da je bilo tožniku že v predhodnem postopku priznano 20.864,85 EUR, zato skupen znesek na prvi stopnji prisojene odškodnine (torej vsota odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo) zniža za 22.325,15 EUR.

4. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije glede petih, obširno zasnovanih vprašanj. Bistvo treh vprašanj problematizira pristop pritožbenega sodišča, ki je najprej izračunalo, koliko bi po merilu mesečno prisojene odškodnine v zadevi Kurić in ostali proti Republiki Sloveniji za nepremoženjsko škodo pripadlo tožniku glede na obdobje, za katero vtožuje odškodnino. Izračun je pokazal, da 17.000,00 EUR. Ker je bilo tožniku za obdobje po 10. 10. 1997 že pravnomočno in revizijsko preizkušeno prisojenih 20.864,85 EUR, je od odškodnine, prisojene na prvi stopnji, odštelo znesek 22.325,00 EUR. Za obdobje med letoma 1994 in 1997 mu torej navkljub ugotovljeni škodi ni bila priznana nobena odškodnina, poseženo pa je bilo tudi v že pravnomočno razsojeno zadevo.

5. Drugo zastavljeno vprašanje se sklicuje na izvid zdravniškega potrdila z dne 1. 4. 2016, z očitkom, da ga sodišče ni upoštevalo pri presoji dodatne odškodnine.

6. Tretje vprašanje pa se nanaša na zavrnitev odškodninskega zahtevka, vtoževanega, ker tožnik ni prejel lastninskega certifikata. Opozarja, da bi bilo treba upoštevati datum vložitve vloge za državljanstvo.

7. Predlog je delno utemeljen.

8. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v obravnavani zadevi podani glede pravnih vprašanj, navedenih v izreku sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA5ODQ4