VSRS Sklep X Ips 119/2017

Jedro

Vrhovno sodišče v revizijskem postopku ne presoja pravilnosti postopka izdaje izpodbijanega upravnega akta (prvi odstavek 85. člena ZUS-1), zato vprašanje, ki se nanaša na pravilnost upravnega postopka ni vprašanje, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče revizijo dovolilo in jo vsebinsko obravnavalo.

Revidentka s svojimi splošnimi navedbami ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidentke) zoper sklep Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, št. 1100-46/2015/130 z dne 27. 10. 2015, s katerim je bilo odločeno, da se revidentka v ponovnem postopku ne izbere za zasedbo tam navedenega prostega uradniškega delovnega mesta (1. točka izreka sklepa) ter da se zavrne njen zahtevek za povrnitev stroškov postopka v zvezi s tam navedeno pritožbo (2. točka izreka sklepa). Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja je revidentkino pritožbo s sklepom, št. 10051-527/2015/3 z dne 25. 11. 2015, zavrnila kot neutemeljeno.

2. Revidentka je zoper navedeno pravnomočno sodbo vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in tožbi ugodi. Zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o njihovem izpolnjevanju na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS. Vrhovno sodišče glede na značilnosti tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga.1

5. V skladu z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.2

6. Revidentka zatrjuje, da gre v obravnavani zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, in sicer, "ali lahko prvostopenjski organ do te mere samovoljno spremeni izbirni postopek in odstopi od navodil, ki mu jih da drugostopenjski organ, oziroma kot pojasnjuje Upravno sodišče z izpodbijano sodbo, da ima glede tega prvostopenjski organ diskrecijsko pravico".

7. Navedeno vprašanje se nanaša na vodenje upravnega postopka, pri čemer iz revizijskih razlogov izhaja, da gre za razlago tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.3 Predmet revizijskega preizkusa je pravilnost in zakonitost pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje, to pa je v konkretnem primeru izrecno ugotovilo, da je v ponovnem postopku prvostopenjski organ v celoti sledil napotkom drugostopenjskega organa in določbam Zakona o javnih uslužbencih.4 Vrhovno sodišče v revizijskem postopku ne presoja pravilnosti postopka izdaje izpodbijanega upravnega akta (prvi odstavek 85. člena ZUS-1), zato vprašanje, ki se nanaša na pravilnost upravnega postopka ni vprašanje, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče revizijo dovolilo in jo vsebinsko obravnavalo.5 Tudi sicer je vprašanje splošno in iz njega ni razvidno, na katero pravno vprašanje, ki bi presegalo pomen konkretne zadeve, naj Vrhovno sodišče odgovori.

8. Revidentka tudi ni izkazala, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1). Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati. Revidentka pa s svojimi splošnimi navedbami (da je zaradi nezakonitega ravnanja tožene stranke ostala brez zaposlitve na javnem natečaju, na katerem bi bila sicer izbrana kot najuspešnejša kandidatka) izpolnjevanja tega pogoja v obravnavani zadevi ni izkazala.

9. Vrhovno sodišče je revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

10. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------
1 Primerjaj sodbo VS RS X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015.
2 Npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014 in drugi.
3 Ta določa, da če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo. Zoper novo odločbo ima stranka pravico pritožbe.
4 Vrhovno sodišče pripominja, da iz 1. točke izreka sklepa drugostopenjskega organa z dne 23. 9. 2015 izhaja, da se revidentkini pritožbi ugodi in tam navedeni sklep o neizbiri odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek (v tretjo fazo izbirnega postopka).
5 Enako stališče je VS RS sprejelo v sklepih X Ips 123/2016 z dne 1. 6. 2016, X Ips 50/2015 z dne 8. 7. 2015 in drugih.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep X Ips 306/2014
• VSRS Sklep X Ips 258/2015
• VSRS Sklep X Ips 288/2016