Dokument: VSRS Sodba VIII Ips 130/2016, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 25.10.2016

Institut: otroški dodatek - ugotavljanje materialnega položaja upravičenca - upoštevanje periodičnega dohodka

Jedro: Drugi odstavek 13. člena ZUPJS je treba razlagati in uporabiti skupaj z 2. točko prvega odstavka 13. člena ZUPJS.Zakon v drugem odstavku 13. člena ZUPJS opredeljuje periodični dohodek, ki ga je treba aplicirati na 2. točko prvega odstavka 13. člena ZUPJS in razumeti tudi kot izgubo... periodičnega dohodka in njegovo nenadomestitev z drugim periodičnim dohodkom v enakih ali podobnih zneskih. Prenehanje prejemanja periodičnega dohodka torej pomeni, da oseba ne prejema nobenega novega periodičnega dohodka, ki bi pomenil nadomestitev prejšnjega periodičnega dohodka v enakih ali podobnih zneskih in v tem primeru se od dohodka odšteje izgubljeni periodični dohodek.Navedena razlaga je skladna tudi z načelom pravične razdelitve javnih sredstev, ki ga zasleduje ZUPJS.Za različno obravnavo upravičencev pri ugotavljanju materialnega položaja glede na to, ali popolnoma izgubijo periodični dohodek ali pa se ta bistveno zmanjša ni razumnega razloga, ker se v obeh primerih materialni položaj upravičencev občutno poslabša. Zato bi različna obravnava lahko pomenila kršitev ustavne pravice do enakega obravnavanja iz 14. člena Ustave RS.

Dokument: VSRS Sklep I R 130/2016, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 05.01.2017

Institut: predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost

Jedro: Okoliščina, da je tožnica zapisnikarica na Okrožnem sodišču v Novem mestu, je po presoji Vrhovnega sodišča okoliščina zaradi katere bi bil okrnjen videz nepristranskosti sodišča.

Dokument: VSRS Sklep III DoR 130/2016, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 24.02.2017

Institut: dopuščena revizija - najemna pogodba - plačilo najemnine - znižanje najemnine - stvarne napake - nasprotna oblikovalna tožba

Jedro: Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora najemnik, ki v pravdi nastopa kot tožena stranka in ki odklanja plačilo dela najemnine zaradi stvarne napake v najem vzete stvari, v primeru, če želi uveljaviti zahtevek za znižanje najemnine, vložiti nasprotno (oblikovalno) tožbo ali zadošča ugovor.

Dokument: VSRS Sklep II DoR 130/2016, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 20.10.2016

Institut: dopuščena revizija - reivindikacijska tožba - izpraznitev in izročitev nepremičnine - kurilnica - dogovor o souporabi - pravna narava pogodbenega določila - etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - posamezni skupni del - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pomanjkljivosti sodbe - nejasnost razlogov - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - postopek vzpostavitve etažne lastnine - odtujitev stvari o kateri teče pravda - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija

Jedro: Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne uporabe materialnega prava v sodbi sodišča druge stopnje pri presoji pravne narave pogodbenega določila o „trajni souporabi“ spornega prostora, ki je predmet tožbenega zahtevka, in pravnih posledic tega dogovora ter glede nejasnosti razlogov v sodbi... sodišča druge stopnje v delu, kjer sodišče govori o nedopustni spremembi lastninskega režima stavbe.

Dokument: VSRS Sodba II Ips 130/2016, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 25.05.2017

Institut: kršitev pravic osebnosti - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odgovornost države - duševne bolečine - izbrisani - izbris iz registra stalnega prebivalstva - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - višina odškodnine - pravična denarna odškodnina - enotna odškodnina - dopuščena revizija

Jedro: Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo, nastale zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.

Dokument: VSRS Sklep I Up 130/2016 enako tudi I Up 122/2016, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 13.05.2016

Institut: izdaja dopolnilne sodbe - podredno vložena pritožba zoper sodbo

Jedro: V obravnavani zadevi je pritožnik utemeljil svoj predlog za izdajo dopolnilne sodbe, v podredno vloženi pritožbi pa sodbe ni izpodbijal iz nobenega drugega razloga. Zato se mora tudi podredno vložena pritožba obravnavati kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe. O enakem predlogu pritožnika pa je... v tem upravnem sporu že bilo pravnomočno odločeno. Pritožnik si z odločitvijo o njegovi vlogi torej ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, zato tudi za odločitev o vloženi pritožbi nima pravnega interesa.

Dokument: VSRS Sodba VIII Ips 50/2019, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 10.09.2019

Institut: solidarnostna pomoč - članstvo v sindikatu

Jedro: Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ker pri presoji dopustnosti ureditve iz 6. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Aneks), ki članom reprezentativnega sindikata, podpisnika Aneksa, daje pravico do višje solidarnostne pomoči, ob upoštevanju... zanje bolj ugodnega premoženjskega praga, ni upoštevalo določbe 224. člena ZDR-1. Ta določa je namreč pravna podlaga, na kateri temelji 6. člen Aneksa. V skladu z 224. členom ZDR-1 se do ureditve v Zakonu o kolektivnih pogodbah (ZKolP) lahko v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti dogovorijo pravice in obveznosti, ki niso že urejene v zakonu, le za člane pogodbenih strank.

Dokument: VSRS Sodba in sklep II Ips 105/2017, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 14.06.2018

Institut: izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - kriteriji za odmero odškodnine - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - višina odškodnine - tek zakonskih zamudnih obresti - dopuščena revizija

Jedro: Tožnik je odškodninsko tožbo zaradi nezakonitega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva vložil že 29. 12. 2003 na podlagi 26. člena Ustave v zvezi z odškodninskimi določbami ZOR. Poleg tega je za konkretni primer ugotovljeno, da do vložitve tožbe tožnikov zahtevek še ni bil zastaran.... To pomeni, da za tu obravnavanega tožnika 12. člen ZPŠOIRSP, ki določa omejitev skupne višine denarne odškodnine, ne velja. To pa nadalje pomeni, da je treba tožnikovo odškodninsko tožbo obravnavati po splošnih pravilih obligacijskega (natančneje odškodninskega) prava, kot to določa prvi odstavek 11. člena v zvezi s prvim odstavkom 28. člena ZPŠOIRSP, s to razliko, da bo tožnikova višina denarne odškodnine odvisna izključno od obsega njemu nastale (premoženjske in/ali nepremoženjske) škode, ki ne bo omejena z maksimalnim zneskom denarne odškodnine.

Dokument: VSRS Sklep VIII DoR 27/2019-7, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 02.04.2019

Institut: predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - solidarnostna pomoč - višina pomoči - član sindikata

Jedro: Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna razlaga določb prvega in drugega odstavka 6. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, upoštevaje določbo 224. člena ZDR-1, glede pravice do solidarnostne pomoči, po kateri tudi delavcu, ki ni član... reprezentativnega sindikata, ki je podpisnik tega aneksa, pripada za 20% višja solidarnostna pomoč in po kateri se upravičenost do solidarnostne pomoči za takega delavca presoja glede na to, ali njegova osnovna plača ne presega oziroma ne bi presegala 130 % minimalne plače.

Dokument: VSRS Sodba VIII Ips 105/2017, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 19.12.2017

Institut: pravica do solidarnostne pomoči - krajši delovni čas - diskriminacija - invalidnost - cenzus

Jedro: Upoštevanje sorazmernega dela delovnega časa za priznanje pravice iz delovnega razmerja ne predstavlja nedovoljenega razlikovanja, tudi če gre za invalida, ki za polovični delovni čas prejema plačo, za preostali čas pa invalidsko pokojnino. Stranke kolektivne pogodbe so se dogovorile,... da se kot osnova za priznanje pravice do solidarnostne pomoči upošteva osnovna plača (in ne "plača" ali celo prejemek oziroma dohodek delavca). Dogovor ne nasprotuje omejitvi avtonomije pogodbenih strank

Dokument: VSRS sklep Cp 14/2016, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 11.08.2016

Institut: prekinitev postopka - pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe

Jedro: Z izpodbijanim sklepom prekinjen pravdni postopek se je že nadaljeval, zato ugoditev pritožbi pritožnici ne bi prinesla pravne koristi oziroma njenega pravnega položaja ne bi mogla izboljšati.

Dokument: VSRS Sklep II DoR 252/2021, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilno-gospodarski oddelek, civilni senat, Datum: 15.09.2021

Institut: predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - izgubljeni dobiček - presoja višine odškodnine - zavrnitev predloga

Jedro: Predlog se zavrne.

Dokument: VSRS Sklep I Up 27/2017, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 18.10.2017

Institut: akt zoper katerega je možen upravni spor - tožba zaradi varstva ustavnih pravic - zavrženje tožbe - sodno varstvo zoper odločbe Banke Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - Banka Slovenije - aktivna legitimacija - dokazovanje sistemskih pomanjkljivosti - imetnik kvalificiranih pravic - odškodninska tožba

Jedro: Odločba o izrednih ukrepih iz prvega odstavka 253. a člena ZBan-1, ki jo je toženka izdala v postopku nadzora nad banko, je upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1, saj je toženka kot samostojen in neodvisen državni organ, ustanovljen na podlagi 152. člena Ustave, v okviru izvrševanja... svoje upravne funkcije nadzora nad bankami (23. člen Zakona o Banki Slovenije) enostransko, oblastveno, posamično in v javnem interesu odločila o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi banke kot nadzorovane osebe. Obstoj upravnega akta iz 2. člena ZUS-1 preprečuje vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1.Navedeno velja neodvisno od vprašanj, kdo je v takem rednem upravnem sporu upravičen vložiti tožbo zoper odločbo o izrednih ukrepih in ali je ureditev aktivne legitimacije za navedeno tožbo ustrezna.

Dokument: VSRS Sklep I Up 86/2017, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 24.05.2017

Institut: dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - redno sodno varstvo - subsidiarno sodno varstvo - postopek sodnega varstva zoper odločbe Banke Slovenije - odločba Ustavnega sodišča - aktivna legitimacija - varstvo v upravnem sporu - odškodninska tožba

Jedro: Ker je zoper sporno odločbo (torej upravni akt) po 347. členu ZBan-1 predvideno sodno varstvo v rednem upravnem sporu po 2. členu ZUS-1, predpostavke za odločanje sodišča v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 niso izpolnjene. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-295/13... z dne 19. 10. 2016 presodilo, da ureditev 347. člena ZBan-1 v delu, v katerem imetnikom izbrisanih ali konvertiranih finančnih instrumentov ne priznava pravice, da v upravnem sporu izpodbijajo odločbo Banke Slovenije, pač pa jim daje drugačno sodno varstvo v obliki odškodninske tožbe, pomeni način izvrševanja pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave (drugi odstavek 15. člena Ustave). Če ni bila v neskladju z Ustavno zakonska ureditev v 347. členu ZBan-1, ki imetnikom izbrisanih oziroma konvertiranih kvalificiranih pravic ni omogočala, da bi lahko v svojem imenu sodno izpodbijali (v upravnem sporu nastopali kot tožniki) dokončno odločbo Banke Slovenije, taka ni mogla biti niti ureditev, ki jim ni dajala pravice do udeležbe v postopku izdaje odločbe o izrednem ukrepu in do vročitve odločbe. Direktiva se uporablja le za izredne ukrepe, sprejete na podlagi predpisov, ki se uporabljajo od 1. 1. 2016 dalje, in s tem v zvezi po naravi stvari le za pravna sredstva in postopke sodnega varstva zoper ukrepe, sprejete po tem datumu.

Dokument: VSRS Sklep I Up 350/2016, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 10.05.2017

Institut: aktivna legitimacija za tožbo - redni upravni spor - subsidiarni upravni spor

Jedro: Ker je zoper sporno odločbo (torej upravni akt) po 347. členu ZBan-1 predvideno sodno varstvo v rednem upravnem sporu po 2. členu ZUS-1, predpostavke za odločanje sodišča v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 niso izpolnjene in tožba na tej podlagi tudi po presoji Vrhovnega sodišča... ni dovoljena. Navedeno velja neodvisno od vprašanj, kdo je v takem rednem upravnem sporu upravičen vložiti tožbo zoper odločbo o izrednih ukrepih in ali je ureditev aktivne legitimacije za navedeno tožbo ustrezna. Subsidiarni upravni spor po 4. členu ZUS-1 namreč ni namenjen odpravljanju morebitnih pomanjkljivosti zakonske ureditve aktivne legitimacije za tožbo zoper upravni akt v rednem upravnem sporu. Direktiva 2014/59/EU se uporablja le za izredne ukrepe, sprejete na podlagi predpisov, ki se uporabljajo od 1. 1. 2016 dalje, in s tem v zvezi po naravi stvari le za pravna sredstva in postopke sodnega varstva zoper ukrepe, sprejete po tem datumu. Ker se glede na datum izdaje sporne odločbe direktiva, na katero se sklicujejo pritožniki, ratione temporis ne uporablja, Vrhovno sodišče kot pravno neupoštevne zavrača vse pritožbene navedbe glede uporabe in razlage njenega 85. člena.

Dokument: VSRS Sklep I Up 6/2016, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 15.02.2017

Institut: izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke - aktivna legitimacija za tožbo - postopek sodnega varstva zoper odločbo o izrednih ukrepih Banke Slovenije - obstoj upravnega akta - redni upravni spor - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe - odločba Ustavnega sodišča - harmonizacija ukrepov za reorganizacijo bank - časovna veljavnost direktive

Jedro: Ker je zoper odločbo tožene stranke (torej upravni akt) po 347. členu ZBan-1 predvideno sodno varstvo v rednem upravnem sporu po 2. členu ZUS-1, predpostavke za odločanje sodišča v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 niso izpolnjene in tožba na tej podlagi ni dovoljena.Navedeno velja neodvisno od vprašanja, kdo je v takem rednem upravnem sporu upravičen vložiti tožbo zoper odločbo o izrednih ukrepih, in ali je ureditev aktivne legitimacije za navedeno tožbo ustrezna. Subsidiarni upravni spor po 4. členu ZUS-1 namreč ni namenjen odpravljanju morebitnih pomanjkljivosti zakonske ureditve aktivne legitimacije za tožbo zoper upravni akt v rednem upravnem sporu.Ker pritožniki po 347. členu ZBan-1, za katerega je Ustavno sodišče presodilo, da ni v neskladju z Ustavo, v tem upravnem sporu niso aktivno legitimirani za vložitev tožbe, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zakonita.Direktiva 2014/59/EU se uporablja le za izredne ukrepe, sprejete na podlagi predpisov, ki se uporabljajo od 1. 1. 2016 dalje, in s tem v zvezi po naravi stvari le za pravna sredstva in postopke sodnega varstva zoper ukrepe, sprejete po tem datumu. Ker se glede na datum izdaje sporne odločbe navedena direktiva v obravnavani zadevi ratione temporis ne uporablja, so pravno neupoštevne pritožbene navedbe glede uporabe in razlage 85. člena te direktive.

Dokument: VSRS Sklep I R 105/2020, enako tudi VSRS Sklep I R 180/2020, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 24.07.2020

Institut: določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nestranskost sodišča - osebno razmerje med stranko v postopku in uslužbenko pristojnega sodišča - sodniški pomočnik - svaštvo - manjše sodišče

Jedro: Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se pod pojem „drugega tehtnega razloga“ lahko subsumirajo okoliščine, ko je na sodišču, pristojnem za odločanje, zaposlena stranka sama ali njen zakonec oziroma sorodnik, še zlasti, kadar gre za manjše sodišče. Za podobno situacijo (četudi... zgolj za svaštvo) gre v obravnavani zadevi. To dejstvo bi utegnilo pri nasprotni stranki in v javnosti povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča; hkrati pa gre v obravnavani zadevi za manjše sodišče in posledično intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem.

Dokument: VSRS Sklep II DoR 488/2022, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 22.02.2023

Institut: predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odmera odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - izgubljeni zaslužek - omejitev teka zakonskih zamudnih obresti - zavrnitev predloga

Jedro: Predlog se zavrne.

Dokument: VSRS Sklep X Ips 9/2017, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 01.02.2017

Institut: priznanje statusa pristopnika k Teritorialni obrambi Republike Slovenije - upravna stvar - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - neenotnost sodne prakse - ni postavljenega vprašanja - stališče Vrhovnega sodišča

Jedro: Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.Natančno in konkretno izpostavljeno pomembno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v zadevi, je predpogoj za presojo zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede... tega vprašanja. Enako velja za zatrjevano neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje glede vprašanja, o katerem naj Vrhovno sodišče še ne bi odločalo.

Dokument: VSRS Sodba VIII Ips 36/2020, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 11.05.2021

Institut: invalid - pravica do dela s krajšim delovnim časom - lastnost zavarovanca - polni delovni čas

Jedro: Zavarovancu invalidu s pravico do dela s krajšim delovnim časom, ki se zaposli za krajši delovni čas od polnega in se mu po posebnih predpisih oziroma na temelju drugega odstavka 130. člena ZPIZ-2 krajši delovni čas šteje kot polni ter ga je treba na temelju te določbe voditi kot zavarovanca... za polni delovni/zavarovalni čas, pripada lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja za polni delovni čas 8 ur dnevno oziroma 40 ur tedensko. Drugačno stališče bi bilo v nasprotju z varstvom invalidov na podlagi Ustave RS, mednarodnih dokumentov in zakonov.