Dokument: VSRS Sodba I Ips 31751/2018, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 04.06.2020

Institut: absolutna bistvena kršitev določb postopka - nezakonito pridobljen dokaz - nedovoljeni dokazi - kršitev pravice do zasebnosti - komunikacijska zasebnost - informacijska zasebnost - osebni podatek - odredba sodišča - IP-naslov

Jedro: Zasebnosti glede podatkov, ki jih je sam izpostavil javnosti, pri tem pa dostop do njih uporabnikom ni bil omejen ali neviden, obsojenec ni mogel pričakovati. Tako tudi ne glede dinamičnega IP naslova, ki je bil viden uporabnikom, ki so od njega brez ovir datoteke prejemali in/ali mu jih delili. Tehnična anonimnost IP naslovov tako utemeljuje upravičenost pričakovanja uporabnikov interneta, da bo njihova dejavnost na internetu zasebna. Tudi v obravnavani zadevi se je identiteta obsojenca iskala zaradi njegove aktivnosti na internetu (deljenja datotek, ki so vsebovale otroško pornografijo), pri čemer je IP številka omogočala identifikacijo uporabnika, vendar le s pomočjo telekomunikacijskega operaterja oziroma s pridobitvijo podatkov od njega. Za ugotovitev, ali se je obsojenec v obravnavani zadevi zasebnosti odpovedal tudi glede podatka o njegovi identiteti je relevantno, ali je obsojenec te svoje osebne podatke v zvezi z obravnavano dejavnostjo na internetu kakorkoli razkril in bi torej policija do njih lahko prišla na podlagi pregleda javno dostopnih podatkov. Iz ugotovljenega dejanskega stanja kaj takšnega ne izhaja. Obsojenec je tako upravičeno pričakoval, da je njegova identiteta v zvezi z njegovo spletno dejavnostjo varovana. S tem ko je obsojenec javno izpostavil svojo spletno aktivnost in IP naslov, se ni odpovedal svoji zasebnosti glede razkritja svoje identitete. Podatek o identifikaciji osebe, ki jo je policija iskala, je potrebno obravnavati kot neločljivo povezanega s prej obstoječo vsebino, ki razkriva podatke in je bila predmet zanimanja policije oziroma njene preiskave. Glede na takšno povezanost teh podatkov, je tudi ugotavljanje identitete uporabnika na podlagi teh podatkov varovana v okviru komunikacijske zasebnosti in ne le v okviru informacijske zasebnosti.

Dokument: VSRS Sklep II Ips 126/2019, II Ips 129/2019, II Ips 130/2019, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 29.05.2020

Institut: povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti - pravica do zdravega življenjskega okolja - objektivna odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - imisije - hrup - prekomeren hrup zaradi tranzitnega prometa - krajevno običajna meja imisij - uresničevanje javnega interesa - dopuščena revizija

Jedro: Tožniki v konkretnem, in drugih istovrstnih primerih, državi očitajo, da dovoljuje (prekomeren) promet po cestah, ne da bi ob tem (ustrezno) zavarovala njihove osebnostne pravice (do zdravega življenjskega okolja, do zasebnosti, doma in družinskega življenja). Očitajo ji torej opustitev nalog,... ki jih je dolžna opravljati (zagotavljati) v okviru svoje oblastne funkcije. Prav odškodninsko odgovornost države, ki izhaja iz takšnih razmerij, pa ureja 26. člen URS. Ta predvideva odgovornost za protipravno (in krivdno) povzročitev škode v zvezi z izvajanjem (oblastne) dejavnosti. Država, ki dovoljuje vožnjo po cesti (in s tem dovoljuje izvajanje splošno koristne dejavnosti) od tega nima neposredne koristi. S tem uresničuje javni interes (tj. interes vseh, ki cesto uporabljajo za lokalne, med-regijske ali mednarodne, osebne ali tovorne prevoze), in ne svojega lastnega. Poleg tega država s takšnim dovoljenjem zagotavlja možnosti za mobilnost prebivalstva, s čimer prav tako uresničuje (izvršuje) eno od svojih oblastnih nalog. Stališče, da je za škodo, ki nekaterim posameznikom zaradi hrupa nastaja, odgovorna objektivno (torej neodvisno od tega, kaj bi za zmanjšanje hrupa sploh lahko storila in kako bi s tem posegla v pravice drugih), tako državi nalaga nesorazmerno breme, za katerega v obstoječem pozitivnopravnem redu ni ustrezne podlage.

Dokument: VSRS Sodba II Ips 74/2019, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 23.01.2020

Institut: pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - družbena lastnina - zadružna lastnina - lastninjenje - pravica uporabe

Jedro: Revidentka zatrjuje, da je imela pašna zadruga D. takrat, ko je bila sklenjena Pogodba, pravico uporabe na sporni nepremičnini, ki bi jo lahko prenesla na tožničinega očeta. Vendar ta njena pravna trditev ne drži. Sporna nepremičnina je, tako kot vse ostalo premoženje te pašne zadruge, že... na podlagi 1. člena Zakona o agrarnih skupnostih postala splošno ljudsko premoženje. S tem premoženjem pa je na podlagi 4. člena tega zakona upravljal pristojen krajevni ljudski odbor. Odločba Okrajnega ljudskega odbora C. z dne 26. 4. 1958 je bila zato le ugotovitvena. Lastnina pašne zadruge D. je namreč prenehala že več kot deset let prej in ves ta čas je s tem premoženjem upravljal krajevni ljudski odbor. Glede na pravilo, da nihče ne more prenesti več pravic, kot jih ima sam, je že to zadosten razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka.

Dokument: VSRS Sklep I Up 215/2019, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 03.12.2019

Institut: postulacijska sposobnost - pritožba, ki jo vloži stranka sama - laična pritožba - pravniški državni izpit (PDI) - poziv na predložitev dokaza

Jedro: V obravnavani zadevi je pritožnik ponovno sam vložil pritožbo in v njej ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Z zahtevo, da se lahko pritožba vloži le po osebi, ki je opravila pravniški državni izpit, je bil pritožnik seznanjen v pravnem pouku sedaj... izpodbijanega sklepa, pa tudi v pravnem pouku vsakega izmed sklepov sodišča prve stopnje v tem in številnih drugih upravnih sporih. Prav tako je bil o navedeni zahtevi ZUS-1 in o posledicah poučen v več sklepih Vrhovnega sodišča, ki ga je med drugim že v zadevi I Up 85/2016 pozvalo na predložitev potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, vendar pritožnik potrdila ni predložil. Vrhovno sodišče ga zato v tej zadevi ni ponovno pozivalo na odpravo pomanjkljivosti.

Dokument: VSRS Sodba I Ips 46668/2015, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 07.11.2019

Institut: druga sodna odločba - pomembno pravno vprašanje - alternativna izvršitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna - delo v splošno korist - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - jezikovna razlaga zakona - restriktivna razlaga - načelo zakonitosti - pravna varnost

Jedro: Izraz kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost iz četrtega in osmega odstavka 86. člena KZ-1 se nanaša le na tista kazniva dejanja, ki so glede na pravno kvalifikacijo dejanja, za katerega je bil storilec spoznan za krivega, uvrščena v XIX. poglavje KZ-1 (kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost).

Dokument: VSRS Sodba II Ips 10/2019, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 07.11.2019

Institut: darilna pogodba - darilo iz hvaležnosti (remuneracijsko darilo) - causa (kavza) - causa donandi - nagib daritve - vrnitev v zapuščino - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja - protispisnost

Jedro: Darilna pogodba je bila sklenjena zaradi izpolnitve moralne zaveze, ki je postala pravna obveznost šele s sklenitvijo darilne pogodbe, pa čeprav povezana s predhodnim tožničinim denarnim prispevkom pri nakupu stanovanja zapustnici, ki predstavlja nagib za njeno sklenitev. Nagibi za sklenitev darilne... pogodbe so lahko različni, tako nepremoženjskega kot tudi premoženjskega izvora, vendar kot v spornem primeru vselej še ne pomenijo, da ne gre za veljavno darilno pogodbo, marveč zgolj za navidezno. Tako tudi ni razlogov za zaključek, da bi zapustnica in tožnica sklenili darilno pogodbo zgolj navzven oziroma navidezno (simulirani pravni posel) dejansko pa sklenili odplačni pravni posel (disimulirani pravni posel), ki bi dejansko predstavljal del posojilne pogodbe oziroma pogodbe o vračilu posojila za nakup stanovanja. Zapis v aneksu, da je bil z darilno pogodbo prenesen solastninski delež nepremičnin iz razloga, ker je prej kupnino za zapustničino stanovanje plačala tožnica, ne omogoča ugotovitve o navideznosti darilne pogodbe, temveč odstira nagib za njeno sklenitev, ki je tlel v obdarovalkini hvaležnosti, da je enkrat prej od obdarjenke prejela znesek za nakup stanovanja. Torej je pravilen tudi pravni zaključek sodišč, da v spornem primeru ne gre za navidezno pogodbo, ki prikriva odplačni pravni posel, zaradi česar naj bi veljal ta drugi pravni posel (drugi odstavek 50. člena OZ)

Dokument: VSRS Sodba II Ips 237/2018, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 07.11.2019

Institut: izredna pravna sredstva - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - prepis pritožbenih navedb v reviziji - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - standard obrazloženosti odločbe revizijskega sodišča - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - odpoved kreditne pogodbe - kršitev pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost

Jedro: Revizija ne odpira pomembnih pravnih vprašanj, saj ponavlja očitke o procesnih kršitvah in napačni uporabi materialnega prava, na katere je odgovorilo že sodišče druge stopnje. Sodišče druge stopnje je pravilno zavrnilo pritožbene navedbe, s katerimi je tožnica izpodbijala... odločitev o zavrnitvi dokaznih predlogov za postavitev izvedenca gradbene in ekonomske stroke. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja zaključek, da je toženkina odpoved kreditne pogodbe imela podlago v objektivno ugotovljivih dejstvih.

Dokument: VSRS Sodba I Ips 19531/2016, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 07.11.2019

Institut: kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - ogrozitveno kaznivo dejanje - konkretna nevarnost - načrtovanje nevarnega dejanja - naklep - kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi

Jedro: Pravilna je ocena sodišč, da obdolženkino ravnanje, kot je opisano v obtožnem aktu, ne predstavlja načrtovanja nevarnega dejanja, pri katerem bi bila ogrožena varnost ljudi ali premoženje večje vrednosti. Načrt nevarnega dejanja, pri uresničitvi katerega bi bila ogrožena varnost ljudi ali... premoženje večje vrednosti, mora torej biti konkreten in zaznaven v zunanjem svetu. Takšen načrt oziroma načrtovanje pa iz opisa dejanja v obtožnici ne izhaja. Obdolženki so se z navedbo, „da bo storila kar mora“ očitale le grožnje, ki pa še ne pomenijo načrtovanja. Čeprav v obtožnem aktu niso bili opisani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, je pritrditi vložniku zahteve, da je prvostopenjsko sodišče s tem, ko na podlagi 1. točke prvega odstavka 277. člena ZKP ni dopustilo obtožbe zoper obdolženo iz razloga, da dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje, kršilo zakon, ki določa kazniva dejanja.

Dokument: VSRS Sodba II Ips 7/2019, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 24.10.2019

Institut: izključitev javnosti glavne obravnave - kršitev načela javnosti glavne obravnave - pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitev - pogodbene obveznosti - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - odstopno upravičenje - protipravno ravnanje - revizija kot prepis pritožbe - ustavna vloga Vrhovnega sodišča

Jedro: Vrhovno sodišče ni tretja instanca, ki bi (brez argumentov predlagatelja, ki bi se soočali z že podanimi pojasnili pritožbenega sodišča) zgolj ponovno odgovarjalo na v reviziji ponovljene pritožbene navedbe.

Dokument: VSRS Sodba I Ips 14501/2010, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 10.10.2019

Institut: bistvena kršitev določb postopka - pravica do zasebnosti - razumno pričakovanje zasebnosti - notar - hišna preiskava - zaseg predmetov v kazenskem postopku - zaseg elektronskih podatkov - odredba sodišča - preiskava elektronske naprave - navzočnost pri preiskavi

Jedro: Zaupnost razmerja med notarjem in njegovimi strankami je eden od stebrov notarjevega poklica. V tej luči je treba zato presojati pravico do zasebnosti, ki izhaja iz tega zaupnega razmerja. Zavarovana drobrina pri notarjih ni samo zasebnost notarja, ki na določenem računalniku dela, temveč v prvi... vrsti zasebnost strank. Poleg tega notariat predstavlja javno službo, v kateri notar v razmerju do strank deluje kot uradna oseba. Iz teh razlogov je varovana dobrina (komunikacijska zasebnost) nedisponibilna. Notar mora podatke varovati v interesu strank in varstva njihovih pravic kot poklicno tajnost. Za preiskavo ali zaseg listin in drugih dokumentov notarske pisarne se zahteva sodna odredba. Glede na naravo stvari velja isto tudi za zaseg nosilcev podatkov, saj v tem primeru nujno pride do posega v komunikacijsko in informacijsko zasebnost. Sodišče bo odredbo izdalo le, če je tak ukrep nujen. Brez sodne odredbe pridobljeni dokazi so nezakoniti, razen v izjemnih primerih (člen 148 in 164 ZKP). Pregled zaseženih elektronskih naprav in podatkov brez kontrole predstavnika Notarske zbornice ni dopusten.

Dokument: VSRS Sklep X DoR 75/2019-3, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 02.10.2019

Institut: dopuščena revizija - davčni postopek - izredno pravno sredstvo - odprava odločbe po 90. členu ZDavP-2 - očitna napaka - napačno ugotovljeno dejansko stanje

Jedro: Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je z uporabo izrednega pravnega sredstva iz 90. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) mogoče doseči odpravo, razveljavitev ali spremembo pravnomočne odmerne odločbe zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, ki izhaja iz tega, da davčni organ... ni vpogledal in preveril podatkov v dostopnih evidencah.

Dokument: VSRS Sodba VIII Ips 50/2019, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 10.09.2019

Institut: solidarnostna pomoč - članstvo v sindikatu

Jedro: Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ker pri presoji dopustnosti ureditve iz 6. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Aneks), ki članom reprezentativnega sindikata, podpisnika Aneksa, daje pravico do višje solidarnostne pomoči, ob upoštevanju... zanje bolj ugodnega premoženjskega praga, ni upoštevalo določbe 224. člena ZDR-1. Ta določa je namreč pravna podlaga, na kateri temelji 6. člen Aneksa. V skladu z 224. členom ZDR-1 se do ureditve v Zakonu o kolektivnih pogodbah (ZKolP) lahko v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti dogovorijo pravice in obveznosti, ki niso že urejene v zakonu, le za člane pogodbenih strank.

Dokument: VSRS Sodba III Ips 16/2019, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 03.09.2019

Institut: revizija - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - sklepčnost tožbe - dokazna ocena - materialno procesno vodstvo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka

Jedro: Tožeča stranka trdi, da je sodišče prve stopnje opustilo dolžnost materialnega procesnega vodstva, pritožbeno sodišče pa tega ni sankcioniralo. Očitek ni utemeljen. Na pomanjkljivosti v trditvah tožeče stranke je ves čas postopka opozarjala tožena stranka. V takem primeru dolžnost sodišča... o materialnem procesnem vodstvu odpade, kar je Vrhovno sodišče že večkrat povedalo v svojih odločbah.

Dokument: VSRS Sodba III Ips 30/2019, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 03.09.2019

Institut: navidezna (simulirana) pogodba - simuliran pravni posel - sklepčnost ugovora - solidarne obveznosti - domneva o popolnosti listine - relevančna teorija - nasprotna tožba - materialno procesno vodstvo

Jedro: Določbo prvega odstavka 190. člena ZPP je zato treba razlagati tako, da odstop terjatve, ki je predmet pravde, med pravdo ni ovira, da se pravda med istima pravdnima strankama ne dokonča o istem predmetu spora. Tožnik zato ni dolžan prilagoditi tožbenega zahtevka samemu odstopu terjatve. Odgovor na vprašanje, ali gre za pravno pomembna dejstva, da že materialno pravo. Če je ta odgovor negativen, so tudi dokazi, ki jih stranka predlaga za dokazovanje teh dejstev, nepotrebni. Zato z zavrnitvijo takšnih dokaznih predlogov ni kršeno načelo kontradiktornosti in s tem povezana kršitev 22. člena URS. Pri navidezni pogodbi se predpostavlja, da obstaja pridržek za sklenitev dejanske pogodbe, ki sta ga stranki skušali preseči s simulirano pogodbo. Iz dejanskih okoliščin, na katere se sklicuje tudi revizija, pa je mogoče sklepati zgolj, da zatrjevani dejanski kreditojemalec (družba A.) ekonomsko ni bil zmožen skleniti kreditne pogodbe s tožečo stranko. Sklicevanje na pričakovana ravnanja v zvezi z bodočim kreditom za to družbo pa pojasnjuje zgolj pričakovanja toženk o nadaljnjem urejanju poslovnih odnosov med udeleženimi osebami pri izvajanju investicije. Te okoliščine pa nikakor ne pripeljejo do sklepanja, da je bila v pravnem smislu zavezanka iz kreditne pogodbe družba A. in ne prva toženka. Zato iz tako zatrjevanega sklopa dejstev ni mogoče sklepati, da Kreditna pogodba ne učinkuje med pravdnima strankama. Zgolj okoliščina, da je tožena stranka iz teh dejstev napačno sklepala na navideznost Kreditne pogodbe, še ni narekovala sodišču, da bi moralo toženo stranko usmerjati, katera dodatna dejstva mora zatrjevati, da bi z ugovorom uspela.

Dokument: VSRS Sodba I Ips 4647/2015, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 29.08.2019

Institut: kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kršitev temeljnih pravic delavcev - zakonski znaki - višina plače - povračilo stroškov - potni stroški

Jedro: Pravica delavca do povračila stroškov, vključno s stroški, ki jih ima na službenem potovanju, je zakonska pravica, ki jo je delodajalec dolžan zagotoviti, tudi če pravica do povračila stroškov ni izrecno zapisana v pogodbi o zaposlitvi ali v kolektivni pogodbi.

Dokument: VSRS Sklep in sodba II Ips 246/2018, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 08.08.2019

Institut: povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - odškodninska odgovornost države - kazenski postopek - vložitev obtožnice - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - revizija kot prepis pritožbe - dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije

Jedro: Ponavljanje (oziroma izrecen prepis) pritožbenih navedb, na katere je že pravilno odgovorilo pritožbeno sodišče, še v revizijskem postopku, ne da bi revident pojasnil, zakaj naj bi bil odgovor pritožbenega sodišča napačen, pomeni neustrezen poskus dostopa do Vrhovnega sodišča.

Dokument: VSRS Sklep in sodba II Ips 106/2018, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 25.07.2019

Institut: povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - lastnik gospodarske družbe - relativno javna osebnost - odškodninska odgovornost - kršitev novinarske etike - revizija kot prepis pritožbe - zavrnitev revizije - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - nedovoljenost revizije - zavrženje revizije

Jedro: Ponavljanje (oziroma izrecen prepis) pritožbenih navedb, na katere je že pravilno odgovorilo pritožbeno sodišče, še v revizijskem postopku, ne da bi revident pojasnil, zakaj naj bi bil odgovor pritožbenega sodišča napačen, pomeni neustrezen poskus dostopa do Vrhovnega sodišča.

Dokument: VSRS Sodba in sklep II Ips 194/2018, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 25.07.2019

Institut: povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - objava opravičila - odškodninska odgovornost - revizija kot prepis pritožbe - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - nedovoljenost revizije - zavrženje revizije

Jedro: Ponavljanje (oziroma izrecen prepis) pritožbenih navedb, na katere je že pravilno odgovorilo pritožbeno sodišče, še v revizijskem postopku, ne da bi revident pojasnil, zakaj naj bi bil odgovor pritožbenega sodišča napačen, pomeni neustrezen poskus dostopa do Vrhovnega sodišča.

Dokument: VSRS Sklep Cpg 3/2019-3, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 15.07.2019

Institut: priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - javni red - arbitražna klavzula - pravo Kraljevine Nizozemske - kaznovalni učinek - prisilna izpolnitev nedenarne obveznosti - denarna kazen - pogodbena kazen - višina pogodbene kazni - kogentna določba - obrazloženost odločbe

Jedro: Po presoji pritožbenega sodišča ni moč zaključiti, da bi bila nasprotna udeleženka oropana možnosti predstavitve svoje obrambe v arbitražnem postopku, in z razumno stopnjo verjetnosti zaključiti, da je bil izid postopka drugačen zgolj zaradi trditev v spornem dokumentu, ki je bil v postopku... predložen le tri dni pred ustno obravnavo. Okrnjenost pravice do izjave ni dosegla praga, ki bi terjal zavrnitev priznanja tuje arbitražne odločbe, ker bi bila nasprotni udeleženki odvzeta možnost obrambe oziroma predstavitve primera pred arbitražo. Med strankama gre za pravno razmerje s tujim elementom, pri čemer sta stranki soglasno dogovorili uporabo tujega prava, kar v njuno pravno razmerje vnaša posledice tujih pravnih sistemov, ki niso nujno (povsem) skladne s slovensko pravno ureditvijo. Z arbitražno odločbo izrečene denarne kazni so do določene mere primerljive s slovenskimi instituti. Okoliščina, da slovenski pravni red povsem primerljive ureditve ne pozna, pa ne posega v javni red Republike Slovenije in zato ne nasprotuje priznanju tuje arbitražne odločbe. Pogodbeni stranki sta kazen v pogodbi dogovorili za primer posamezne kršitve, kar je posledica njune pogodbeno izražene volje. Skupni seštevek naložene pogodbene kazni pa je rezultat presoje arbitražnega senata oziroma ugotovljenega dejanskega stanja. Naložena pogodbena kazen ni dosegla zneska, ki bi bil prima facie nerazumen in bi terjal zavrnitev priznanja iz razloga nasprotovanja javnemu redu. Meja zadostne oziroma ustrezne obrazložitve je ob preizkusu tuje arbitražne odločbe postavljena drugače kot za slovenske sodne odločbe. Odločitev mora dosegati minimalni standard obrazloženosti, kar pomeni, da razlogi odločbe ne smejo biti sami s sabo v nasprotju in da mora biti iz njih jasno vidna dejanska podlaga odločitve.

Dokument: VSRS Sodba I Ips 58070/2010, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 11.07.2019

Institut: obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - požig - razpolagalno upravičenje - odškodnina za uničenje stvari - nizkotni nagibi

Jedro: Motiv oziroma nizkoten nagib je eden izmed zakonskih znakov kaznivega dejanja požiga po drugem odstavku 222. člena KZ-1. Iz opisa dejanja izhaja, da je obsojenec dejanje storil z namenom pridobitve zavarovalnine in s tem premoženjske koristi gospodarski družbi, katere edini lastnik... je on sam, kar je tako zavržno oziroma nizkotno, da je s tem izpolnjen tudi zakonski znak nizkotnih nagibov.