<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilno-gospodarski oddelek, civilni senat

VSRS Sodba II Ips 60/2021
ECLI:SI:VSRS:2021:II.IPS.60.2021

Evidenčna številka:VS00051055
Datum odločbe:20.10.2021
Opravilna številka II.stopnje:VSC Sodba Cp 131/2020
Datum odločbe II.stopnje:13.05.2020
Senat:mag. Rudi Štravs (preds.), Jan Zobec (poroč.), dr. Ana Božič Penko, Karmen Iglič Stroligo, dr. Mateja Končina Peternel
Področje:ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina - poseg v pravice osebnosti - razžalitev dobrega imena in časti - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do družinskega življenja - pravica do zasebnosti - duševne bolečine - posttravmatski sindrom - huda nepremoženjska škoda - enotna odškodnina - dopuščena revizija

Jedro

V izjemnih primerih lahko sodišče za različne vidike in vzroke duševnih bolečin prizna enotno odškodnino. To bo predvsem takrat, ko nepremoženjske škode ni mogoče cepiti na posamezne vzroke in vidike ter manifestacije oškodovančevega trpljenja.

Škoda, ki jo je tožnica pretrpela na vseh sferah svojega osebnega življenja, presega običajno škodo zaradi kršitev pravic osebnosti. Pomeni hud primer tovrstne nepremoženjske škode. Dosojeno zadoščenje v znesku 10.000 EUR pa je kljub hudi prizadetosti številnih področij tožničine osebne sfere v skladu z načelom individualizacije denarne odškodnine in na drugi strani z načelom njene objektivne pogojenosti.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

III. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti njene stroške revizijskega postopka v višini 743,59 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožnica je s tožbo zahtevala plačilo 40.000 EUR odškodnine.

2. Sodišče prve stopnje je (ker je toženka v postopku osebnega stečaja) ugotovilo obstoj denarne terjatve tožnice do toženke v višini 28.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 9. 2014 dalje. V presežku, tj. glede 12.000 EUR, je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še o pravdnih stroških.

3. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi toženke in višino ugotovljene terjatve znižalo za 18.000 EUR (iz 28.000 EUR na 10.000 EUR). Odločilo je še o pritožbenih stroških.

4. Na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča II DoR 362/2020 z dne 20. 1. 2021 je tožnica zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo, v kateri zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava. Revizijskemu sodišču prvenstveno predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da toženkino pritožbo v celoti zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje; podrejeno pa predlaga razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v novo sojenje. Priglaša revizijske stroške.

5. Revizija je bila vročena toženki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške revizijskega postopka.

Dejanski okvir spora

6. Dejansko stanje, bistveno za presojo revizijskega vprašanja in za odločitev o reviziji, je mogoče strniti v naslednje točke:

‒ V obdobju med aprilom 2013 in februarjem 2014 je toženka tožnico, ki je bila takrat v partnerskem razmerju z nekdanjim toženkinim partnerjem, napadala z različnimi oblikami posegov v njeno osebno sfero. Pri tem je posegala tudi v najbolj intimne sfere tožničinega življenja in se norčevala iz smrti njenega moža.

‒ Tožnici je tudi večkrat dnevno pošiljala številna skrajno žaljiva, opolzka in agresivna telefonska (SMS) ter elektronska sporočila, s katerimi je zmerjala tožnico ter ji grozila. V tem času je sporočila s podobno vsebino pošiljala tudi njenemu partnerju.

‒ Razen tega je ustvarila lažne Facebook profile s tožničinimi slikami, na katerih je objavljala žaljive opazke in komentarje z opolzko in prostaško vsebino. Take komentarje je objavljala tudi na službenem profilu tožničinega lokala.

‒ Tožnico je zasledovala na javnih krajih, med drugim v trgovinah, hodila za njo ter jo glasno zmerjala, obtoževala in žalila s prostaškimi in skrajno žaljivimi izrazi. Nekajkrat je prišla v tožničine poslovne prostore in tožnico zasula z žaljivkami in grožnjami.

‒ Nenadzorovan srd zoper tožnico je toženka izražala tudi realno. Zlomila je registrsko tablico na tožničinem avtomobilu, nanj zmetala zeljo, na njen poštni predalčnik napisala žaljiv prostaški izraz ter zlomila ploščico s tožničinim priimkom, prevrnila cvetlični lonček oz. korito pred vhodom v tožničino stavbo, zlomila plastično tablo z imeni stanovalcev. Večkrat je pri tožnici tudi zvonila ter kričala v njen domofon, na njen predpražnik stresla in zmečkala vrečko sliv.

‒ Zaradi dolgotrajnih, skoraj leto dni trajajočih napadov je bila tožnica duševno strta. Počutila se je besno, prizadeto, osramočeno, razvrednoteno, ponižano in nemočno. Bila je v stresu, živčna, nemirna, osorna do družinskih članov, nespečna in z izraženimi psihosomatskimi motnjami (tresavost in šklepetanje z zobmi).

‒ Pri njej se je razvila posttravmatska stresna motnja z izraženimi občutki podoživljanja in s prekomerno vzdražljivostjo. Simptomi te motnje so se izražali tudi s pretirano vzdražljivostjo vegetativnega živčnega sistema, med drugim z bruhanjem, neješčnostjo, nespečnostjo in podoživljanjem.

‒ Posledice toženkinega ravnanja se kažejo v tožničini psihosocialni disfunkciji, v težavah pri medsebojnih odnosih ter v čustvovanju. Tožnica je še vedno nezaupljiva do ljudi, še vedno se počuti ogroženo in se umika iz socialnega okolja.

‒ Od aprila 2013 do februarja 2014, ko je toženka prenehala z neposrednimi napadi, je tožnica trpela intenziven strah. Strah pred ponovnimi grožnjami in žalitvami sicer pri tožnici še vedno obstaja, a ne več v tolikšni meri, da bi pomembno vplival na njeno vsakodnevno funkcioniranje.

Odločitev sodišč nižjih stopenj

7. Sodišči nižjih stopenj sta tožnici prisodili enotno denarno odškodnino za pretrpljene duševne bolečine zaradi toženkinih ravnanj. Gre namreč za prepletajoče se posledice, ki jih ni mogoče jasno razmejiti, zato pomeni enotna odškodnina odmeno za celotno tožničino trpljenje. Po presoji sodišča prve stopnje je glede na opisani obseg škode in trajanje dogodkov (skoraj eno leto) ter njihovo pogostost (tudi večkrat dnevno) primerna višina tako prisojene odškodnine 28.000 EUR. Po presoji sodišča druge stopnje pa taka odškodnina znatno presega odškodnine, prisojene za podobne primere (npr. v zadevah Vrhovnega sodišča II Ips 32/96, II Ips 762/93, II Ips 433/2009, VIII Ips 127/2018 idr.). Primerna subjektivizirana in (upoštevaje primerljive zadeve) objektivizirana odškodnina znaša 10.000 EUR.

Dopuščeno revizijsko vprašanje

8. Po določbi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

9. Revizija je bila dopuščena glede pravnega vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določbo 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) glede višine prisojene odškodnine.

Povzetek navedb strank v revizijskem postopku

10. Tožnica v reviziji ponavlja dejanske ugotovitve glede vsebine in izvedbe toženkinih škodnih ravnanj ter glede lastnega trpljenja kot posledice teh ravnanj. Meni, da je sodišče prve stopnje prisodilo primerno odškodnino, medtem ko naj bi se sodišče druge stopnje oprlo na neprimerljive primere iz sodne prakse (pojasnjuje, v čem so zadeve različne – šlo naj bi za blažja, kratkotrajnejša škodna ravnanja in manjši obseg škode) in neutemeljeno znižalo odškodnino.

11. Toženka v odgovoru na revizijo navaja, da zaradi neobstoja primerljive sodne prakse uporaba načela objektivne pogojenosti odškodnine ni bila mogoča. Poudarja, da sta sodišči ugotovili, da družbeni ugled tožnice ni bil omajan v večjem obsegu, prav tako ni bila prizadeta integriteta njene socialne mreže. To pomeni, da ni trpela večjih duševnih bolečin zaradi posega v pravico do časti in dobrega imena. Tudi pretrpljeni strah je bil neznaten, saj nikoli ni prišlo do fizičnega napada. Ob upoštevanju načela individualizacije višine odškodnine navedeno pomeni, da višja odškodnina od dosojene ne bi bila primerna.

Presoja utemeljenosti revizije

12. Revizija ni utemeljena.

Izhodišče presoje

13. Prvi odstavek 179. člena OZ določa, da za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti ali okrnitve osebnostne pravice ter za strah pripada oškodovancu, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo, pravična denarna odškodnina. Po drugem odstavku istega člena je višina odškodnine za nepremoženjsko škodo odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, ne sme pa podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom.

14. Odškodnina za pretrpljene duševne bolečine je praviloma razvrščena v posamezne kategorije duševnih bolečin glede na njihov vzrok ter se za posamezne kategorije tako, torej ločeno, tudi presoja in odmerja. Le izjemoma, »kadar se oškodovančeva trpljenja vzajemno pogojujejo in prepletajo, tako da jih ni mogoče ločevati, pa se lahko prisodi enotna odškodnina za celotno nepremoženjsko škodo«.1 V izjemnih primerih lahko torej sodišče za različne vidike in vzroke duševnih bolečin prizna enotno odškodnino. To bo predvsem takrat, ko nepremoženjske škode ni mogoče cepiti na posamezne vzroke in vidike ter manifestacije oškodovančevega trpljenja.

15. Tak pristop, ki je marsikdaj tudi edino mogoč, je v skladu z generalno klavzulo 35. člena Ustave. Da bi bilo zagotovljeno čim celovitejše varstvo človekove osebnosti, so s to klavzulo ponazorjeni posamični najbolj tipični primeri osebnostnih pravic, tj. nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti ter varstvo zasebnosti.2 Zato je tudi Vrhovno sodišče v sodbi v zadevi št. VIII Ips 127/2018 z dne 2. 4. 2019 med drugim navedlo: »Ločevanje […] po postavkah iz 179. člena OZ je večkrat neprimerno in neživljenjsko ter lahko vodi do izkrivljanja posameznikovih težav. Upoštevati je namreč treba, da so posledice trpinčenja medsebojno prepletene in pogojene in da se v času izpostavljenosti trpinčenju praviloma ne pojavljajo ločeno, temveč hkrati ter kontinuirano, kar pomembno vpliva na intenziteto posameznikove duševne stiske oziroma porušenost telesnega in duševnega ravnovesja. Šele skupna obravnava vseh vidikov posameznikove prizadetosti tako daje pravo sliko o posledicah nedovoljenega posega v posameznikovo dostojanstvo in s tem ustrezno podlago za prisojo pravičnega zadoščenja.«3 Toženkino stališče v odgovoru na revizijo, češ da ni podlage za odmero enotnega zadoščenja, tako nima opore v sodni praksi ter tudi ne v določbah 35. člena Ustave. Kadar gre za kontinuirano, dalj časa trajajoče sistematično nadlegovanje, trpinčenje, poniževanje in poseganje v številne vidike posameznikove osebnostne sfere, v pravico do časti in dobrega imena, do osebnega dostojanstva, družinskega življenja, intimnega lastnega delovanja, do lastnega imena, lastne podobe, osebne identitete, prostorske zasebnosti, do spoštovanja pietete, ki je prav tako del posameznikove zasebnosti, in kjer so posegi v številne vidike osebne sfere večplastni ter do te mere prepleteni in pogojeni, da jih ne le ni mogoče ločeno obravnavati, temveč so zaradi medsebojne povezanosti in prepletenosti ter skupnih učinkov na žrtvino psihofizično stanje povzročili tudi kompleksne posledice – tako v obliki duševnega trpljenja kot v obliki težav s telesnim zdravjem, kot so psihosomatski simptomi posttravmatske stresne motnje, v takih primerih škode ni mogoče obravnavati po posameznih postavkah. Nepremoženjsko škodo je treba tedaj presojati tako, kot se je dejansko manifestirala, se pravi organsko: enotno in hkrati.

Presoja konkretnega primera

16. Obravnavani primer, čeprav še ne viden v dosedanji sodni praksi, ustreza omenjenim izhodiščnim merilom. Toženka je posegala v številne vidike tožničine osebnostne sfere. Posegala je skrajno, intenzivno in dolgotrajno. Take so bile tudi posledice njenih ravnanj. Škoda, ki jo je tožnica pretrpela na vseh sferah svojega osebnega življenja, presega običajno škodo zaradi kršitev pravic osebnosti. Pomeni hud primer tovrstne nepremoženjske škode.

17. Obravnavanemu primeru je sicer najbližji že omenjeni primer VIII Ips 127/2018, kjer je bila obravnavana škoda zaradi trpinčenja na delovnem mestu. Vendar je Vrhovno sodišče dosojeno zadoščenje preizkusilo le z vidika dopustnosti odmere enotne odškodnine in še to le, ali ni dosojeno zadoščenje previsoko.4 Zaradi tega na nižjih stopnjah dosojeno zadoščenje (9.000 EUR) za to zadevo ne more biti povsem zanesljivo merilo vrednotenja.

18. Vrhovno sodišče je zato intenzivnost tožničinega trpljenja primerjalo še s trpljenjem izbrisanih (kjer so se najvišje dosojene odškodnine gibale okrog 20.000 EUR – glej npr. zadeve št. II Ips 130/2016, II Ips 255/2016, II Ips 221/2017, pri čemer je šlo za dolgotrajne (večletne), intenzivne in daljnosežne posege v njihove pravice), neupravičeno priprtim (npr. zadeva št. II Ips 157/2013, kjer je bilo neutemeljeno priprtemu državnemu tožilcu za 28 dnevni pripor z vsemi postranskimi učinki medijsko odmevnega primera na njegov ugled in čast prisojeno zadoščenje v znesku 16.700 EUR) ter drugimi primeri posegov v čast in ugled, kjer pa so bila zadoščenja, sicer za blažje oblike škod, bistveno nižja. Med te spadajo tudi tisti, na katere se sklicuje pritožbeno sodišče (tč. 10 obrazložitve izpodbijane sodbe). Res je, da ti primeri obravnavanemu niso podobni. S primerom, kakršen je pričujoči, se namreč (evidentirana) sodna praksa še ni soočila. Zato so zadeve, na katere se sklicuje sodišče druge stopnje, le pomožno merilo vrednotenja – tako, kot primeri odškodnin, ki so bile dosojene t. i. izbrisanim ali neupravičeno priprtim.

19. V skladu s tem se izkaže, da je dosojeno zadoščenje v znesku 10.000 EUR kljub hudi prizadetosti številnih področij tožničine osebne sfere v skladu z načelom individualizacije denarne odškodnine in na drugi strani z načelom njene objektivne pogojenosti.

Odločitev o reviziji

20. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

Odločitev o revizijskih stroških

21. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločilo tudi o stroških, ki so nastali v revizijskem postopku. Ker tožnica z revizijo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije svoje revizijske stroške (II. točka izreka), medtem ko je toženki dolžna povrniti njene stroške revizijskega postopka (III točka izreka). Ti so odmerjeni v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi in znašajo 743,59 EUR (589,50 EUR za nagrado za postopek z revizijo po tar. št. 3300;5 20 EUR za pavšal za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 ter 134,09 EUR za 22 % DDV).

Sestava senata in glasovanje

22. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnic in sodnikov, ki so navedeni v uvodu te sodbe. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------
1 Tako se je sodna praksa izrekla že leta 1986 (Poročilo Vrhovnega sodišča SRS št. 2/86, str. 22); to stališče se do danes ni spremenilo. Glej npr. zadeve št. II Ips 88/2017, II Ips 221/2017, II Ips 255/2016 in številne druge.
2 Glej P. Farmany, v: M. Avbelj, KURS-19, komentar k 35. členu Ustave, r. št. 8.
3 Tč. 14 navedene sodbe.
4 Revizija, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo, je bila dopuščena glede vprašanja, ali je treba v tožbenem zahtevku iz naslova odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu samostojno opredeliti posamezne pravno priznane pojavne oblike nepremoženjske škode, kot so predpisane v 179. členu OZ.
5 Od revizijsko sporne vrednosti 18.000 EUR.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 179, 179/1
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 35

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
07.12.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDUyNDc4