VSRS Sklep X Ips 302/2015

Jedro

Revident v reviziji ni zadostil standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega vprašanja, saj vprašanje, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, v reviziji ni izpostavljeno. Zatrjevane „različnosti“ razlage določb 11. člena ZBPP pa tudi ni konkretiziral in ne izkazal.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 116/2015 z dne 17. 4. 2015. S to odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v individualnih delovnih sporih, ki sta se pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani vodila pod opr. št. I Pd 1140/2014 in I Pd 1148/2014.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo, katere dovoljenost utemeljuje po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava iz 1. točke prvega odstavka 85. člena ZUS-1. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne v ponovno odločanje oziroma izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Priglaša tudi stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Na kakšen način mora biti pomembno pravno vprašanje izpostavljeno in kakšne so zahteve za to, da se upošteva kot izpolnjevanje omenjenega pogoja, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (1).

6. Revident v reviziji kot pomembno pravno vprašanje navaja vprašanje „(različne) razlage določbe 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, kar lahko povzroči arbitrarno uporabo zakona in s tem negacijo namena zakonodajalca, ki je v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti.“

7. Revident v reviziji ni zadostil standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega vprašanja, saj vprašanje, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, v reviziji ni izpostavljeno. Vrhovno sodišče bi torej moralo na podlagi navedb v reviziji samo oblikovati pomembno pravno vprašanje, kar pa ni namen revizijskega postopka. Njegove revizijske navedbe glede nestrinjanja z odločitvijo in napačne razlage 11. člena Zakona o brezplačni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) brez jasno postavljenega pomembnega pravnega vprašanja glede na trditveno in dokazno breme, ki je na njegovi strani, za dovoljenost revizije ne zadoščajo. Zatrjevane „različnosti“ razlage določb 11. člena ZBPP pa tudi ni konkretiziral in ne izkazal.

8. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

9. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

----

(1) Primerjaj sklepe VSRS X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014.

Datum zadnje spremembe:

25.10.2016

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep X Ips 26/2017
• Sklep X Ips 363/2012
• VSRS Sklep X Ips 45/2017