Vrhovno sodišče
Civilno-gospodarski oddelek, civilni senat

VSRS Sklep II DoR 594/2020
ECLI:SI:VSRS:2021:II.DOR.594.2020
Evidenčna številka: | VS00045331 |
---|---|
Datum odločbe: | 07.04.2021 |
Opravilna številka II.stopnje: | VSL Sodba II Cp 1618/2020 |
Datum odločbe II.stopnje: | 06.10.2020 |
Senat: | mag. Rudi Štravs (preds.), dr. Ana Božič Penko (poroč.), mag. Matej Čujovič |
Področje: | CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO |
Institut: | dopuščena revizija - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - izgubljeni dohodek - denarna socialna pomoč - kršitev osebnostnih pravic - trditveno in dokazno breme - dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave v postopku |
Jedro
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali so stališča nižjih sodišč o ustrezni vsebini trditvenega in dokaznega bremena glede trditev in izkaza premoženjske škode ter glede trditev in izkaza duševnih bolečin zaradi izbrisa, še skladni s standardi, ki izhajajo iz pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave Republike Slovenije) ali pa sta nižji sodišči, nasprotno, s pretirano rigoroznim ovsebinjenjem trditvenega bremena napačno uporabili procesna pravila iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku,
-ali stališči nižjih sodišč o zavrnitvi dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca finančne in psihiatrične stroke, h katerim se je predlagatelj, glede na svoje življenjske okoliščine in status izbrisane osebe, zatekel z namenom odprave svoje dokazne stiske, predstavljata kršitev pravice do izjave (22. člen Ustave RS).
Izrek
Predlogu tožeče stranke se ugodi in se dopusti revizija glede vprašanj:
‒ Ali so stališča nižjih sodišč o ustrezni vsebini trditvenega in dokaznega bremena glede trditev in izkaza premoženjske škode ter glede trditev in izkaza duševnih bolečin zaradi izbrisa, še skladni s standardi, ki izhajajo iz pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave Republike Slovenije) ali pa sta nižji sodišči, nasprotno, s pretirano rigoroznim ovsebinjenjem trditvenega bremena napačno uporabili procesna pravila iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku?
‒ Ali stališči nižjih sodišč o zavrnitvi dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca finančne in psihiatrične stroke, h katerim se je predlagatelj, glede na svoje življenjske okoliščine in status izbrisane osebe, zatekel z namenom odprave svoje dokazne stiske, predstavljata kršitev pravice do izjave (22. člen Ustave RS)?
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom ustavilo postopek za zneska 59.520,00 EUR in 12.500,00 EUR z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zavrnilo je tožbeni zahtevek za plačilo 102.500,00 EUR z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi v petih enakih obrokih. Odločilo je o stroških postopka.
2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo.
3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije.
4. Predlog je utemeljen.
5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).1 Vrhovno sodišče zaključuje, da so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, zato je revizijo dopustilo (drugi odstavek 367.a člena ZPP). Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
-------------------------------
1 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.
Zveza:
Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (2013) - ZPŠOIRSP - člen 11, 11/1
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22, 23
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 13.05.2021