Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 140cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJm9yZGVyPXNjb3JlJmRpcmVjdGlvbj1hc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT02
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep II Ips 12/2022Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.07.2022zahteva za varstvo zakonitosti - vknjižba služnosti v zemljiško knjigo - osebna služnost rabe - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - pravnomočen sklep o dedovanju - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - način delitve skupnega premoženja - sklenjena sodna poravnava - oblikovalna odločba - zavrnitev zahteveDedni dogovor kot oblikovalna sodna poravnava o delitvi zapuščine lahko pomeni podlago za vknjižbo dogovorjenega načina delitve (pridobitve izključnih pravic) v zemljiško knjigo. Od vsebine konkretnega dednega dogovora je odvisno, kakšna je v njem zaobsežena vsebina pravnega varstva. Ni videti razumnih in stvarnih razlogov, da dediči z dednim dogovorom ne bi mogli doseči enakih učinkov, kot bi jih lahko dosegli v postopku razdelitve stvari, in da bi dedni dogovor (ob izpolnjevanju vseh potrebnih vsebinskih pogojev), vsebovan v sklepu o dedovanju, ne mogel pomeniti listine za vpis v zemljiško knjigo in/ali izvršilnega naslova za razdelitev stvari. Vsebina obravnavanega dogovora je oblikovalna, ustanovitev služnosti pa način razdelitve dediščine. Ker je dedni dogovor sodna poravnava vsebinsko enakovredna oblikovalnemu sklepu o delitvi skupnega premoženja, pomeni ustrezno listino tudi za vpis pravice osebne služnosti rabe v zemljiško knjigo, in sicer po drugem odstavku...
VSRS Sklep I Up 130/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.09.2015pritožba osebe brez procesne sposobnosti - brez odobritve zakonitega zastopnikaSodišče pritožbo, ki jo vloži oseba, ki nima procesne sposobnosti in jo njen zakoniti zastopnik ne odobri, zavrže kot nedovoljeno.
VSRS Sodba II Ips 203/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.08.2017odškodninska terjatev za škodo povzročeno s kaznivim dejanjem - terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom - predhodno vprašanje - ugotavljanje obstoja kaznivega dejanja v pravdi - domneva nedolžnosti - zavrženje obtožnega akta - absolutno zastaranje kazenskega pregona - zastaranje odškodninske terjatve - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - pojem katastrofalne škode - posebno težka invalidnost bližnjega - posredni oškodovanci - obseg zavarovalnega kritja - omejitev zavarovalne vsote - pasivna legitimacija tuje zavarovalnice - prispevek oškodovanca - škoda povzročena z vozilom tuje registracije - zamudne obresti - kršitev cestnoprometnih predpisov - kršitev pravila o prednosti na cestiOvira za prejudicialno ugotavljanje kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti v pravdi je nedopustnost (nesorazmernost) posega v domnevo nedolžnosti povzročitelja škode. Za razliko od zdaj veljavnega ZOZP, po katerem se zavarovalne vsote višajo za enak odstotek kot maloprodajne cene (prvi odstavek 19. člena), za konkreten primer relevanten ZTSPOZ, ki je veljal od leta 1974 do leta 1994, ni določal, da mora zavarovalna vsota ohranjati realno vrednost. Je pa od načela denarnega nominalizma odstopila sodna praksa. Za ohranitev realne vrednosti zavarovalnih vsot je uporabljala različne pristope, na primer, da je treba namesto zavarovalne vsote, veljavne ob sklenitvi zavarovalne pogodbe, upoštevati zavarovalno vsoto, veljavno v času nastanka škodnega dogodka in to valorizirati na čas sojenja, pa tudi pristop, ki ga opisujeta (a ga zaradi različnega pogleda na vprašanje, ali je šlo za izjemno, katastrofalno škodo, različno uporabita) obe nižji sodišči. Po tem pristopu je...
VSRS Sodba I Ips 21217/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek24.03.2022lahka telesna poškodba - opis dejanjaV primeru lahke telesne poškodbe se abstraktni del opisa kaznivega dejanja glede posledic in njihovega trajanja že izenačuje s konkretizacijo kaznivega dejanja, če je sama telesna poškodba konkretizirano opisana. Opise poškodbe vedno vrednotimo skupaj z zatrjevano posledico. Zaradi tega pri presoji poškodb, ki naj bi prizadele zunanjost oškodovanca, ni mogoče samodejno uporabiti stališč, ki se nanašajo na začasno okvaro delov telesa oziroma zdravja ali na zmanjšano zmožnost za delo.
VSRS Sodba I Ips 271/2015Vrhovno sodiščeKazenski oddelek07.10.2020priznanje krivde - sporazum o priznanju krivde - predobravnavni narok - glavna obravnava - zavrnitev priznanja krivde - razlogi za zavrnitev - izločitev sodnika - okoliščine, ki zbujajo dvom v nepristranskost sodnika - izključitveni razlog - odklonitveni razlog - prejudiciranje kazenske odgovornosti - ekonomičnost postopka - kazenska sankcija - vezanost sodišča na predlog - načelo enakega varstva pravic - pranje denarja - zakonski znaki - prikrivanje izvora denarjaDoločbo prvega odstavka 450.č člena ZKP, ki določa, da sporazum, ki je bil sklenjen po predobravnavnem naroku, sodišče presoja na glavni obravnavi, je potrebno razlagati ob upoštevanju določbe četrtega odstavka 450.a člena ZKP, ki določa, da se sporazum o priznanju krivde priloži k vloženi obtožbi, če pride do sklenitve sporazuma kasneje, pa takoj, vendar najkasneje do začetka glavne obravnave. Sodišče tako sporazum v slednjem primeru presoja in o njem odloča še pred predstavitvijo obtožnice in če sporazum sprejme, niti niso izpolnjeni pogoji za začetek glavne obravnave in se namesto glavne obravnave takoj opravi narok za izrek kazenske sankcije. Takšen sporazum se torej vedno presoja pred dejansko izvedbo glavne obravnave, pred izvedbo vseh dokazov in še celo pred branjem obtožbe. Zato navedene procesne situacije ni mogoče enačiti s situacijo, ko je priznanje podano na glavni obravnavi. Neutemeljeno je zatrjevanje obsojenčevih zagovornikov, da je odločanje...
VSRS sodba in sklep II Ips 83/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.11.2015premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deleža na skupnem premoženju - posebno premoženje - ugovor višjega deleža na skupnem premoženju - stanovanjska pravica - pravica do odkupa stanovanjaUgovor posebnega premoženja (izključne lastnine) ne vključuje podrednega ugovora višjega deleža na skupnem premoženju.
VSRS Sklep X Ips 275/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.10.2016dovoljena revizija - vrednostni razlog za dovoljenost revizije - davek na dodano vrednost - poslovanje z neplačujočimi gospodarskimi subjekti - zavrnitev odbitka vstopnega davka - navidezni posli - subjektivni element - neobrazloženost sodbe glede razlogov za neizvedbo glavne obravnave - neopredelitev do dokaznih predlogov - kršitev pravice tožeče stranke do izjave - absolutno bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporuČe je pravni posel sklenjen iz nedopustnega nagiba, to ne pomeni, da je navidezen, temveč velja prav nasprotno, namreč, če je pravni posel sklenjen zaradi določenega nagiba, potem je toliko bolj gotovo, da je imela stranka tudi resnično voljo za sklenitev pravnega posla. Na davčnopravnem področju se takšni posli obravnavajo po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2, ki določa, da se z izogibanjem ali zlorabo drugih predpisov ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju ter če se ugotovi takšno izogibanje ali zloraba, se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov.Ker je sistem DDV na ravni Evropske unije harmoniziran, je pri presoji zlorab sistema DDV treba upoštevati tudi stališča SEU, ki jih je sprejelo v zvezi z Direktivo o DDV, v prvi vrsti stališče, da se prejemnika računa, ki je bil podlaga za izvedbo zlorabe sistema DDV, lahko sankcionira z zavrnitvijo pravice...
VSRS Sodba II Ips 207/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.12.2018poroštvo - solidarno poroštvo - razmerje med porokom in dolžnikom - opustitev garancij s strani upnika - oprostitev poroka zaradi opustitve garancij - dolžnost obvestitve poroka o dolžnikovi opustitvi - subrogacija - prenehanje obveznosti dolžnika - regres plačnika nasproti porokom - ugovor vrstnega reda - odpoved kreditne pogodbe - finančni leasing - splošni pogoji - odpoved pogodbe o leasingu - vrnitev predmeta leasinga - izpodbijanje dejanskega stanja - pravica do poštenega sojenja - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - dopuščena revizijaNekateri pravni redi poznajo posebno vrsto ugovora vrstnega reda, v skladu s katerim ima porok pravico zahtevati, naj upnik najprej uveljavlja svojo pravico iz stvarne varščine oziroma zastavne pravice (beneficium excussionis realis). Pravilo iz 1027. člena OZ ni primer tovrstnega ugovora. Že v zadevi II Ips 183/2012 je bilo sklicujoč se na pravno literaturo pojasnjeno, da je porok dolg dolžan poravnati, nanj pa skladno z določbo 1018. člena OZ preide glavna terjatev skupaj s stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev. V takšnem položaju bi bilo ravnanje upnika nepošteno, če bi se tem garancijam odrekel ali če bi z njimi ravnal tako neskrbno, da bi jih izgubil. Glede zavarovanj ne sme storiti ničesar, kar bi porokov položaj poslabšalo, torej da bi zavarovanje prenehalo ali se zmanjšalo in bi bil zato onemogočen prehod zavarovanja na poroka. Če to obveznost krši, ni podlage za porokovo obveznost v znesku, ki bi ga mogel dobiti z izvrševanjem zavarovanj.
Sodba VIII Ips 469/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.05.2011izplačilo v denarju - povračilo za stroške prehrane med delom - zagotovitev toplega obrokaČe delodajalec zagotovi delavcem ustrezno prehrano med delom, ni dolžan plačati povračila še v denarju: ne v celoti ne samo deloma.
Sklep VIII DoR 6/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek30.09.2009predlog za dopustitev revizije - neenotna praksa sodišča druge stopnje - stroški za prehrano med delom - organizirana prehranaKer predlog za dopustitev revizije utemeljeno navaja različno prakso pritožbenega sodišča (v zvezi z obveznostjo delodajalca za povrnitev stroškov za prehrano med delom) in dejstvo, da Vrhovno sodišče o tem še ni odločilo, mu je bilo potrebno ugoditi.
VSRS Sklep II DoR 97/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.09.2016predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - splošni zavarovalni pogoji - izguba zavarovalnih pravic - alkoholiziranostPredlagatelj v predlogu za dopustitev revizije zastavlja vprašanje, ali je glede na odsotnost kriterijev v zavarovalnih pogojih za ugotavljanje alkoholiziranosti zavarovancev in t. i. meritvene tolerance pri odločanju o upravičenosti zavarovancev do zavarovalnine (odškodnine) dopustno neupoštevati (ignorirati) pravna pravila o t. i. meritveni toleranci, ki jih vsebuje veljaven podzakonski akt; oziroma, ali je od oškodovancev dovoljeno zahtevati več (aktivnosti), kot jim nalaga veljavna zakonodaja, da bi obranili svoje iz pogodbe izhajajoče pravice, četudi v tej isti pogodbi ni jasnih kriterijev, kdaj naj bi bili dolžni ravnati na tak način.
VSRS sklep II Ips 134/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.08.2015dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - pravica do izrednega pravnega sredstva - zavrženje revizijePo nenovelirani določbi drugega odstavka 367. člena ZPP je bila v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presegala 1.000.000,00 SIT (zdaj 4.172,92 EUR). Ker v tej zadevi ne gre za katerega od sporov iz tretjega 367. člena ZPP, v katerih je bila revizija vedno dovoljena, revizija tožnikov glede na ocenjeno vrednost spornega predmeta ni dovoljena, zato je odločitev sodišč nižjih stopenj pravilna. Sodna praksa revizijskega sodišča je v tem pogledu povsem ustaljena.
VSRS Sklep X Ips 314/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.04.2016dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - davek od dohodkov pravnih oseb - plačnik davka - obdavčitev realizacije delniških opcij - trenutek obdavčitve nagrajevanja z delniškimi opcijami - izvršitev delniške opcije - odsvojitev delniške opcije - obdavčitev izvršitve delniške opcije po ZDoh - boniteta - načelo zakonitosti v davčnem pravu - dopustno davčno optimiziranje - nedopustno davčno izogibanje - navidezni pravni posli - zloraba predpisov za izognitev davčni obveznosti - davčna neupoštevnost pravnega posla - vrednotenje pravnih poslov po ekonomski vsebini - ničnost pravnega posla - svoboda ustanavljanja - dopustnost omejitve svobode ustanavljanja za preprečevanje povsem umetnih konstruktov - družba brez gospodarske resničnosti - opravljanje gospodarske dejavnosti - davčna obravnava dohodkov članov nadzornega sveta - vračilo zamudnih obresti od neupravičeno odmerjenega in plačanega davka - dokazna sredstva v davčnem postopku - dokazovanje z listinami - zaslišanje prič - vnaprejšnja dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - neobrazloženost sodbe sodišča prve stopnje - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravicZa davčno neupoštevnost odsvojitve opcijskih upravičenj nizozemski družbi v letu 2004 in obdavčitev izvršitve opcij v letu 2006 je treba ugotoviti bodisi, da je bil prenos opcijskih upravičenj na to družbo v letu 2004 navidezen, ali pa, da so opcijski upravičenci z načinom odsvojitve opcijskih upravičenj navedeni družbi v letu 2004 zlorabili predpise, ki omogočajo prenos opcijskih upravičenj ter svobodo ustanavljanja gospodarskih družb, z namenom davčnega izogibanja, zaradi česar se tak prenos opcijskih upravičenj na davčnopravnem področju ne upošteva. Če se ugotovi, da je bila družba brez gospodarske resničnosti, katere izključni cilj je bil izognitev slovenski davčni zakonodaji, in da ustanovitev te družbe ni zasledovala cilja resničnega opravljanja gospodarske dejavnosti v daljšem časovnem obdobju, temveč je bila ustanovljena zgolj z namenom prenosa delniških opcij na Nizozemsko zaradi izognitve davku ob izvršitvi...
VSRS Sodba I Ips 14501/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek10.10.2019bistvena kršitev določb postopka - pravica do zasebnosti - razumno pričakovanje zasebnosti - notar - hišna preiskava - zaseg predmetov v kazenskem postopku - zaseg elektronskih podatkov - odredba sodišča - preiskava elektronske naprave - navzočnost pri preiskaviZaupnost razmerja med notarjem in njegovimi strankami je eden od stebrov notarjevega poklica. V tej luči je treba zato presojati pravico do zasebnosti, ki izhaja iz tega zaupnega razmerja. Zavarovana drobrina pri notarjih ni samo zasebnost notarja, ki na določenem računalniku dela, temveč v prvi vrsti zasebnost strank. Poleg tega notariat predstavlja javno službo, v kateri notar v razmerju do strank deluje kot uradna oseba. Iz teh razlogov je varovana dobrina (komunikacijska zasebnost) nedisponibilna. Notar mora podatke varovati v interesu strank in varstva njihovih pravic kot poklicno tajnost. Za preiskavo ali zaseg listin in drugih dokumentov notarske pisarne se zahteva sodna odredba. Glede na naravo stvari velja isto tudi za zaseg nosilcev podatkov, saj v tem primeru nujno pride do posega v komunikacijsko in informacijsko zasebnost. Sodišče bo odredbo izdalo le, če je tak ukrep nujen. Brez sodne odredbe pridobljeni dokazi so nezakoniti, razen v izjemnih primerih (člen 148...
VSRS sklep II Ips 211/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.01.2016dopuščena revizija - skupno premoženje - izvenzakonska skupnost - delitev skupnega premoženja v pravdi - deleži na skupnem premoženju - civilna delitev skupnega premoženja - soglasje nasprotne stranke - solastnina - delitev solastne stvariV primeru, ko toženec ves čas postopka obrazloženo nasprotuje delitvi skupnega premoženja v pravdi, sodišče takšne delitve ne sme izpeljati proti njegovi volji. Med načinom delitve skupnega premoženja in delitvijo solastne stvari je namreč pomembna razlika. Pri delitvi skupnega premoženja se skupnim lastnikom dodelijo posamezne stvari iz mase skupnega premoženja (128. člen ZNP), pri delitvi stvari v solastnini, pa se med solastnike praviloma razdeli posamezna stvar, razen seveda, če solastniki predlagajo, da se obenem delijo tudi druge solastne stvari. Poleg tega toženec utemeljeno ugovarja, da sodišči prve in druge stopnje tudi nista pravilno uporabili petega odstavka 70. člena SPZ. Solastnik namreč lahko postane izključni lastnik celotne stvari ali pa njenega večjega dela kot pa znaša vrednost njegovega solastninskega deleža le v primeru, če to predlaga ali vsaj s tem soglaša. Taka delitev je namreč njegova pravica in ne dolžnost.
VSRS Sklep III Ips 145/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek21.06.2016dopuščena revizija - Enotna pravil za garancije na zahtevo - bančna garancija - kontragarancija na prvi poziv - subgarancija - vnovčenje kontragarancije - zloraba bančne garancije - odškodninaEnotna pravil za garancije na zahtevo niso niti uzance niti običaji v smislu določbe 12. člena OZ (3). Ta določa, da se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama.Pogodbena razmerja se presojajo glede na konkretne pravne učinke, ki jih ustvarjajo in ne (le) po uporabljenih izrazih. Revident se neutemeljeno oklepa besede kontragarancija, ko zastavlja vprašanje, kdo je lahko upravičenec iz kontragarancije oz. ali je banka glavni garant lahko istočasno v istem poslu tudi banka kontragarant. V predmetni zadevi je banka (tožena stranka) izdala dve garanciji, eno glavnemu izvajalcu del, A., d. d. in drugo njenemu podizvajalcu, tožeči stranki, obakrat za odpravo napak v garancijskem roku. Izdani garanciji ne vzbujata dvoma o tem, kdo je njun upravičenec, ni pa tudi dvoma, da je tožena stranka lahko izdala garancijo za odpravo napak tako glavnemu...
VSRS sodba in sklep I Up 361/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.12.2014istospolna usmerjenost - strah pred preganjanjem - nekonsistentne izjave - nerazumevanje napotkov Vrhovnega sodiščaZa priznanje statusa begunca je pravno relevantno, da se je preganjanje dogajalo oziroma prosilcu grozi v državi njegovega državljanstva, za status subsidiarne zaščite pa, da prosilcu resna škoda grozi v izvorni državi.Prvi tožnik tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazal, da je njegov strah objektivno utemeljen in da bo ob vrnitvi v Srbijo preganjan oziroma da mu bo grozilo nečloveško ali poniževalno ravnanje v smislu druge alineje 28. člena ZMZ, to pa tudi ne izhaja iz informacij o položaju istospolno usmerjenih oseb v Srbiji, zato mu mednarodna zaščita utemeljeno ni bila podeljena. Vrhovno sodišče v sodbi in sklepu I Up 165/2008 ter sklepu I Up 412/2012 ni sprejelo stališča, da so v zadevi nepomembne nekonsistentnosti in da je zato drugega tožnika treba šteti za verodostojnega pri obravnavi njegove prošnje za mednarodno zaščito. Zato se prvostopenjsko sodišče glede vsega navedenega zmotno sklicuje na stališče Vrhovnega sodišča, ki jih to ni sprejelo,...
VSRS Sodba I Ips 44415/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek26.11.2021izločitev nezakonito pridobljenih dokazov - nezakonito pridobljen dokaz - sadež zastrupljenega drevesa - ekskluzija dokazov - pravica do sodnega varstva - kršitev temeljnih človekovih pravic - izjema neizogibnega odkritja - dokazi, pridobljeni v tujini - privilegij zoper samoobtožbo - pravica do informacijske zasebnostiV slovenskem kazenskem postopku je prepoved opiranja sodne odločbe na protiustavno ali nezakonito pridobljene dokaze ali njihove »sadeže« (drugi odstavek 18. člena ZKP) absolutna - radikalna, saj gre za temeljno prvino poštenega postopka. V situacijah protiustavnega ali nezakonitega ravnanja državnih organov ni bila nikoli sprejeta utilitaristična (instrumentalna) doktrina izločanja dokazov. Ekskluzija je institut avtonomnega (za razliko od t. i. ancilarnega) položaja kazenskega postopka v razmerju do materialnega kazenskega prava oziroma načela iskanja "materialne" resnice. Trditveno in dokazno breme, najsi gre za zakonitost pridobitve varovanega osebnega podatka (telefonske številke), s čimer se posega v osumljenčevo pravico do informacijske zasebnosti po 38. členu Ustave, ali za podlago osredotočenja suma zoper določeno osebo, je na strani države, konkretno državnega tožilstva. Če tožilstvu ne uspe izkazati ustavnoskladnega ter zakonitega delovanja policije v...
VSRS Sodba in sklep X Ips 396/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.11.2015združitev postopkov - dovoljena revizija - obračun uvoznih dajatev - nezakonita odstranitev izpod carinskega nadzora - zloraba elektronskega carinskega sistema - dokazno breme - dokazila o zaključku tranzitnega postopka - tožbene novote - udeležba tretjih oseb - odgovornost glavnega zavezanca - predlog za postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije - naknadna vknjižba - napaka carinskih organov - ločenost postopkov po 220. in 239. členu CZS - načelo sorazmernosti - stroški postopkaDokazno breme glede predložitve dokazil o pravilnem zaključku tranzitnih postopkov je v obravnavanih zadevah na revidentu. Odgovornost, ki jo nosi glavni zavezanec, je namenjena zagotavljanju skrbne in enotne uporabe predpisov v zvezi z izterjavo carinskega dolga zaradi varovanja finančnih interesov Skupnosti in držav članic. Zato dejstvo, da se glavnemu zavezancu naloži plačilo carinskega dolga, ni v nasprotju z načelom sorazmernosti.Obravnavane odločitve o naknadni vknjižbi carinskega dolga niso skladne z določbami 220. člena CZS, ker ne presojajo, ali je z zlorabo sistema NCTS prišlo do napake romunskih carinskih organov in tako pomenijo zmotno uporabo materialnega prava.Odločitev, da se, če je to mogoče, relevantni pogoji po b) točki drugega odstavka 220. člena CZS presojajo že v postopku same odmere, je v skladu z načelom učinkovitosti in ekonomičnosti postopka.
VSRS Sodba II Ips 89/2021Vrhovno sodiščeCivilno-gospodarski oddelek, civilni senat15.12.2021odškodninska odgovornost upravljalca javnih cest - odgovornost cestnega podjetja - odgovornost koncesionarja - redno vzdrževanje javnih cest - prometna nesreča - spolzko cestišče - prometna signalizacija - zavarovanje splošne civilne odgovornosti - zavarovalno kritje - izključitev zavarovalnega kritja - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca - prilagoditev vožnje razmeram na cesti - prekoračitev dovoljene hitrosti - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - subjektivni element - možganska poškodba in zavedanje o prikrajšanju - odmera odškodnine - višina denarne odškodnine - katastrofalna škoda - izgubljeni zaslužek - renta - dopuščena revizija - ugoditev revizijiTožnik bi po ugotovitvah izvedenca cestnoprometne stroke zdrsel s ceste tudi, če bi vozil v okviru dovoljene hitrosti 90 km/h, zato ni vzročne zveze med vožnjo s hitrostjo nad splošno omejitvijo hitrosti 90 km/h in nastankom škodnega dogodka. Če mu ni mogoče očitati kršitve pravila o splošni omejitvi hitrosti, pa to ne velja glede njegovih drugih ravnanj. Tožnikova hitrost vožnje je bila neprilagojena ne samo glede na vremenske razmere, ampak še toliko bolj glede na sporni cestni odsek, kjer se je kljub neposredni bližini križišča s prednostno cesto odločil za prehitevanje. Kljub temu pa je bistveno oziroma ima večjo težo, da je do prometne nesreče prišlo zaradi zdrsa vozila s cestišča, temeljni vzrok za to pa je bilo slabo stanje cestišča in ne konkretno mesto prehitevanja, zaviranje ali previsoka hitrost. Prevladujoč vzrok za nesrečo je tako na strani toženk, saj se vozniki pri vožnji, kar zlasti velja za regionalne ceste z višjo omejitvijo hitrosti,...

Izberi vse|Izvozi izbrane