<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba II Ips 331/2016

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2017:II.IPS.331.2016
Evidenčna številka:VS00003864
Datum odločbe:14.09.2017
Opravilna številka II.stopnje:VSL Sodba II Cp 514/2016
Datum odločbe II.stopnje:25.05.2016
Senat:Anton Frantar (preds.), dr. Mateja Končina Peternel (poroč.), mag. Nina Betetto, dr. Ana Božič Penko, Jan Zobec
Področje:ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - višina odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - izguba na zaslužku

Jedro

Presoja odmere odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je s tožbo z dne 30. 6. 2010 od sodišča zahtevala, naj razsodi, da ji je tožena zavarovalnica, s katero je imel njen delodajalec sklenjeno pogodbo o zavarovanju pred odgovornostjo, dolžna plačati odškodnino za škodo, ki ji je nastala 1. 8. 2008 zaradi poškodbe roke pri čiščenju filtra pomivalnega stroja. Tožnica je za pretrpljene telesne bolečine zahtevala plačilo odškodnine v znesku 14.000,00 EUR, za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 15.000,00 EUR, za strah 4.000,00 EUR, za skaženost 1.200,00 EUR, torej za nepremoženjsko škodo skupaj 34.200,00 EUR. Zahtevala je tudi povrnitev stroškov za tujo pomoč v znesku 11.610,00 EUR, potnih stroškov v znesku 264,18 EUR, nadomestilo izgube osebnega dohodka v višini 420,00 EUR in plačilo rente po 260,00 EUR mesečno.

2. Sodišče prve stopnje je njenemu tožbenemu zahtevku delno ugodilo. Odločilo je, da je delodajalec v celoti krivdno odgovoren za nastalo škodo. Iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem je tožnici prisodilo odškodnino v znesku 8.000,00 EUR, za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 6.000,00 EUR, za strah 1.500,00 EUR, zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti pa je v celoti zavrnilo. Tako je tožnici za nepremoženjsko škodo prisodilo 15.500,00 EUR odškodnine, kar predstavlja 14,3 povprečnih neto plač. Tožnici je prisodilo tudi povrnitev stroškov za plačilo tuje pomoči v skupnem znesku 5.436,00 EUR, nadomestilo potnih stroškov v znesku 264,18 EUR, zahtevek za povrnitev izgube osebnega dohodka in zahtevek za plačilo rente pa je zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke v celoti, pritožbi tožnice pa delno ugodilo in je izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je znesek odškodnine za tujo pomoč zvišalo na 5.796,00 EUR, vendar je skupno obveznost plačila toženke znižalo za 2.000,00 EUR zaradi odbitne franšize. Spremenilo je tudi odločitev o stroških, sicer pa je pritožbo tožnice zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper odločitev sodišča druge stopnje tožnica vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, saj ni ovrednotilo in obrazložilo pravnega standarda pravične denarne odškodnine. Poudarja, da je v pritožbi navedla primerljive sodne primere, kjer je bila skupna priznana odškodnina v višini 20 oziroma 28 povprečnih neto plač. Poudarja, da sodb, ki jih je sodišče druge stopnje navedlo v obrazložitvi kot primerljive, ne more v celoti preizkusiti, saj pri posamezni obliki škode ni natančnega opisa trajanja bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem. Sklicuje se na dva primera iz knjige Alenke Berger Škrk "Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo" in sicer na primer št. V/55 na strani 392 in primer št. V/85 na strani 423. Opozarja na pravno mnenje, ki je bilo sprejeto na Občni seji VSS dne 29. 5. 1985 in poudarja načelo individualizacije prisojene odškodnine.

5. Tožnica v nadaljevanju revizije povzema ugotovljen obseg telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ter duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in poudarja, da bi ji moralo sodišče prisoditi vso zahtevano odškodnino. V zvezi s prisojeno odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti dodatno izpostavlja, da je sodišče napačno zmanjšalo odškodnino iz tega naslova zaradi domnevnega vpliva njenega predhodnega obolenja. Meni, da bi sodišče pri odločanju moralo upoštevati egg-shell skull doktrino, torej da je treba oškodovanca ob škodnem dogodku jemati takšnega kot je. Vztraja, da bi ji moralo sodišče prisoditi tudi vso zahtevano odškodnino za strah in za duševne bolečine zaradi skaženosti. Glede zahtevka za plačilo odškodnine za premoženjsko škodo, ki je nastala zaradi stroškov za tujo pomoč, opozarja, da sta sodišči napačno ugotovili dejansko stanje in bi morali glede potrebnega obsega tuje pomoči bolj upoštevati tožničine izjave in izjave njenih bližnjih kot pa mnenje izvedenca.

6. Glede zahtevka za povrnitev izgube na osebnem dohodku in rente tožnica v reviziji opozarja, da je sodišče druge stopnje v obrazložitvi navedlo, da je zahtevala izgubo zaradi bolniškega staleža, katero pa ji je delodajalec že povrnil in to celo več od zahtevanega. Navaja, da je pritožbeno sodišče v odgovoru na njene pritožbene navedbe navedlo, da je njen zahtevek za čas trajanja bolniškega staleža mogoče opredeliti kot zahtevek iz naslova zmanjšanja osebnega dohodka zaradi bolniškega staleža. Poudarja, da je v tožbenem zahtevku zahtevala izgubo na osebnem dohodku in sicer kot razliko med zneskom, ki bi ga prejela, če bi še imela službo in nadomestilom za brezposelnost (priložena odločba Zavoda za zaposlovanje) in ne nadomestilom za bolniški stalež. Poudarja da tega sodišče sploh ni ugotovilo. Navaja, da je zahtevala izgubo na osebnem dohodku kot razliko v višini 420,00 EUR in sicer 140,00 za september, oktober in november 2010 in da se ji je denarno nadomestilo za brezposelnost izteklo 30. 11. 2010. Od 10. 12. 2010 pa je zahtevala mesečno rento v višini 260,00 EUR kar predstavlja razliko med prejemki iz naslova invalidnosti komisije ZPIZ-a, kjer je bilo ocenjeno, da je invalidka III. kategorije. Poudarja, da je sodišče pomešalo izraza in je zato utemeljen dvom v pravilnost odločitve, da se zavrne zahtevek iz naslova izgube na osebnem dohodku in rente. Navaja, da je bila pri delodajalcu zaposlena od leta 2003, da ji je bilo delovno mesto obljubljeno tudi po preteku pogodbe 28. 2. 2010, da to delovno mesto ni bilo ukinjeno in da še vedno obstaja tudi njen delodajalec. Zato meni, da bi moralo sodišče upoštevati, da bi se, če ne bi prišlo do škodnega dogodka, lahko še naprej preživljala tako, kot se je pred nezgodo. Poudarja, da je sodišče zahtevek iz naslova plačila rente zavrnilo, ker je ugotovilo, da ni izgubila dela zaradi poškodbe, temveč, da je sama zatrjevala, da je dobila odpoved, ker ni želela umakniti zahtevka za plačilo odškodnine zaradi poškodbe. Poudarja, da je nesporno dejstvo, da je vzrok za to, da je ostala brez dela, škodni dogodek in da se po ustaljeni sodni praksi celo za oškodovance, ki so pred škodnim dogodkom pridobili zaslužek zgolj s priložnostnim delom oziroma zaposlitvami, šteje za verjetno, da bi po normalnem teku stvari zaslužek iz istega dela in v enaki višini pridobivali tudi po škodnem dogodku, če se z večjo stopnjo verjetnosti ne izkaže kaj drugega.

7. Tožnica predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da njeni pritožbi ugodi ter zviša prisojeno odškodnino iz naslova nepremoženjske in premoženjske škode, podrejeno pa, naj zadevo vrne v ponovno sojenje glede višine odškodnine.

8. Sodišče je revizijo vročilo toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

9. Revizija ni utemeljena.

10. Revizijsko sodišče uvodoma opozarja, da revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Zato so nedovoljene vse revizijske navedbe, ki so usmerjene v drugačno ugotovitev obsega nastale škode.

11. Podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine so določbe 179. in 182. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Prvo načelo narekuje določitev pravične denarne odškodnine glede na v konkretnem primeru ugotovljeno intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse druge posebne okoliščine na strani oškodovanca. Drugo načelo pa terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine ter dejstvo, da odškodnina ne bi podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. V okviru načela objektivne pogojenosti višine odškodnine sodišče upošteva sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod.

12. Iz ugotovitev sodišča prve in druge stopnje izhaja, da se je tožnica poškodovala pri čiščenju pralnega stroja, ko so se vrata stroja nenadoma zaprla ter udarila tožnico po roki. Tožnica je bila ob nezgodi stara 35 let in je utrpela udarnino in nateg levega zapestja, krvavitev v prvi ekstenzorni kompartment levega zapestja ter poko leve koželjnice v zapestju. V bolniškem staležu je bila skupaj 173 dni. Sodišče je ugotovilo, da je zdravljenje trajalo dve leti, da je tri tedne nosila longeto, da je preživela dve operaciji v lokalni anesteziji, več rentgenov, fizioterapije in da je bila zato, ker je levičarka v času zdravljenja zelo omejena pri uporabi roke. Ocenilo je, da je deset dni trpela hude bolečine, dva mesece srednje hude, šest mesecev blage in stalne, da pa ob spremembah vremena in tudi sicer še vedno čuti bolečine. Dobila je dve blokadi in jemala protibolečinske tablete.

13. Sodišče je ugotovilo, da ji je po poškodbi ostala zavrta gibljivost palca leve roke, mravljinčenje in slabši dotik in stisk. Ugotovilo je, da so te posledice delno pogojene z nezgodo, delno pa z že prej nastalim sindromom karpalnega kanala.

14. Sodišče je ugotovilo, da je tožnica ob nesreči doživela manj intenziven strah, saj je še delala in šla k zdravniku šele četrti dan, da pa je imela hud sekundarni strah en mesec, srednje hud šest mesecev in eno leto blag. Glede skaženosti je sodišče ugotovilo, da ima tožnica na notranji strani levega zapestja 5 do 7,5 cm široko brazgotino, ki ni izrazita.

15. Glede na ugotovljen obseg bolečin, nevšečnosti med zdravljenjem in strahu je neutemeljen revizijski očitek, da sta sodišči prve in druge stopnje tožnici prisodili prenizko odškodnino. Neutemeljen je tudi očitek, da primeri, na katere se sklicuje višje sodišče v tretji opombi obrazložitve sodbe, ne omogočajo dovolj kakovostne primerjave. Zadeve II Ips 380/2009 (večdelni zlom leve nadlahtnice), II Ips 137/2008 (stisnjenje leve roke in razpočne rane) in II Ips 582/2007 (nestabilen zlom desne koželjnice) so z obravnavanim primerom primerljivi zlasti pri ugotovljenem obsegu duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Podobno kot tožnica, tudi oškodovanci v navedenih primerih še vedno lahko opravljajo svoje delo, vendar trpijo zaradi zmanjšane gibljivosti roke. V zadevah II Ips 872/2006 in II Ips 259/2004, na kateri se sklicuje tožnica v reviziji, je bilo ugotovljeno obsežnejše zmanjšanje življenjske aktivnosti, pri obeh oškodovancih je prišlo do zelo zmanjšane grobe moči roke, poleg tega je bilo zmanjšanje življenjske aktivnosti v celoti posledica škodnega dogodka. Ob ugotovitvi sodišča, da je imela tožnica težave s karpalnim kanalom že pred poškodbo in da ni bila šele nesreča sprožilni element tožničinih težav, je sodišče to pravilno upoštevalo pri odmeri odškodnine.

16. Pravilna je tudi odločitev sodišč o zavrnitvi zaslužka, izgubljenega zaradi nezmožnosti za delo med zdravljenjem in plačilo rente.1 Tožnica je v tožbi navedla, da je za zapadle obveznosti od 1. 3. 2010 do 30. 8. 2010 že prejela plačilo, da pa zato zahteva razliko v obliki rente za mesece september, oktober in november 2010 po 140,00 EUR, za čas od 1. 12. 2010 pa rento v višini 260,00 EUR, kar naj bi predstavljalo razliko od invalidskega nadomestila, ki ga je začela prejemati 18. 12. 2010, do 500,00 EUR kolikor je prejemala med zaposlitvijo. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo ugovarjala, da je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, da ji je ta s potekom časa prenehala in da nove zaposlitve ni dobila izključno zato, ker delodajalec ni imel več dela.

17. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil najkasneje 9. 8. 2010 tožnici bolniški stalež zaključen, da pa je od delodajalca nadomestilo prejela celo za čas do 30. 8. 2010, torej za tri tedne več. Tako je pravilna odločitev sodišč prve in druge stopnje, da je bila tožnici s tem v celoti povrnjen zaslužek, izgubljen zaradi nezmožnosti za delo med zdravljenjem. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je imela tožnica z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas do 28. 2. 2010 in ob nadaljnji ugotovitvi, da tožnici ni uspelo dokazati, da je zaposlitev izgubila zaradi poškodbe, pa je pravilna odločitev, da je neutemeljen tudi njen rentni zahtevek.

18. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da uveljavljani revizijski razlogi niso podani, zato je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

19. Odločitev, da tožnica sama krije svoje stroške revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP in je zajeta z odločitvijo o zavrnitvi revizije.

-------------------------------
1 174. člena Obligacijskega zakonika določa: (1) Kdor prizadene drugemu telesno poškodbo ali prizadene njegovo zdravje, mu mora povrniti stroške v zvezi z zdravljenjem in druge potrebne stroške, ki so s tem v zvezi, ter zaslužek, izgubljen zaradi nezmožnosti za delo med zdravljenjem. (2) Če poškodovani zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo izgubi zaslužek ali so njegove potrebe trajno povečane, ali pa so možnosti za njegov nadaljnji razvoj in napredovanje uničene ali zmanjšane, mu mora odgovorna oseba plačevati določeno denarno rento kot povračilo za to škodo.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 179, 182

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDExOTU5