<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba X Ips 643/2007

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2010:X.IPS.643.2007
Evidenčna številka:VS1012709
Datum odločbe:08.07.2010
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS (zunanji oddelek v Mariboru) U 404/2005
Področje:DAVKI - UPRAVNI SPOR
Institut:dovoljena revizija - odpis davčnega dolga

Jedro

Pri odločanju o izpolnjevanju pogoja za odpis davčnega dolga na podlagi 89. člena ZDavP je poleg kriterija zajamčenega osebnega dohodka na družinskega člana (ki je v 1. členu Zakona o zajamčenih osebnih dohodkih opredeljen kot individualni znesek, ki varuje materialno in socialno varnost), treba upoštevati tudi druge dejavnike, med drugim tudi premoženjsko stanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006 in 107/2009 – odl. US) zavrnilo tožnikovo (revidentovo) tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 15. 6. 2005, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Maribor z dne 12. 11. 2003. S to je bila zavrnjena njegova zahteva za odpis davčnega dolga iz naslova dohodnine v višini 73.500,00 SIT glavnice in 656.357,50 SIT zamudnih obresti, davka od dohodka iz dejavnosti v višini 240.675,00 SIT glavnice in 833.858,00 SIT zamudnih obresti, davka od zaposlenih pri zasebnikih v višini 270.155,00 SIT glavnice in 853.077,50 SIT zamudnih obresti, posebnega davka za popotresno obnovo P. v višini 3.279,00 SIT glavnice in 5.661,50 SIT zamudnih obresti, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v višini 84.483,00 SIT glavnice in 48.442,00 SIT zamudnih obresti ter davka od prometa proizvodov in storitev v višini 1.318.808,00 SIT glavnice in 6.368.820,00 SIT zamudnih obresti.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke, pri tem tudi samo pojasnjuje pravilnost odločitve upravnih organov in utemeljuje zavrnitev tožbenih ugovorov.

3. Revident je vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu. Navaja, da je glede na ugotovljeno dejansko stanje izpolnil pogoje za odpis davčnega dolga v skladu z določilom 89. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP, saj mesečni dohodek na družinskega člana ne presega neto zajamčene plače v Republiki Sloveniji. Zatrjuje, da je prvostopenjski upravni organ napačno tolmačil določbo 231. a člena ZDavP in da mu je bil zaradi napačnih informacij pristojnega inšpektorja prometni davek neupravičeno naložen v plačilo. Predlaga, da se reviziji ugodi in izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne v novo sojenje.

4. Tožena stranka odgovora na revizijo ni vložila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je dovoljena na podlagi določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj znaša vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta 44.888,65 EUR (prej 10.757.116,50 SIT) in torej presega 20.000,00 EUR.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali revident izpolnjuje pogoj za odpis davčnega dolga na podlagi 89. člena ZDavP.

9. V 89. členu ZDavP je določeno, da lahko davčni organ odloči, da se davčnemu zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilno stališče upravnih organov in sodišča prve stopnje, da je treba določbo 89. člena ZDavP razlagati restriktivno. Zato je treba pri odločanju o izpolnjevanju pogoja za odpis davčnega dolga poleg kriterija zajamčenega osebnega dohodka na družinskega člana (ki je v 1. členu Zakona o zajamčenih osebnih dohodkih opredeljen kot individualni znesek, ki varuje materialno in socialno varnost), upoštevati tudi druge dejavnike, med drugim tudi premoženjsko stanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.

11. Iz dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, na katero je svojo odločitev oprlo tudi prvostopenjsko sodišče in na katero je Vrhovno sodišče glede na drugi odstavek 85. člena ZUS-1 vezano, izhaja, da mesečni dohodki na družinskega člana revidenta ne presegajo zneska zajamčenega osebnega dohodka in da ima revident resne zdravstvene težave, vendar pa je lastnik dveh stanovanj, na katerih je vknjiženo zavarovanje davčnega dolga. Zato je tudi po presoji Vrhovnega sodišča pravilna ugotovitev upravnih organov in sodišča prve stopnje, da upoštevajoč njegovo premoženjsko stanje – lastništvo dveh stanovanj, z izterjavo davčnega dolga ne bi bilo ogroženo preživljanje revidenta in njegovih družinskih članov in tako ni izpolnjen pogoj iz 89. člena ZDavP za odpis davčnega dolga.

12. Revident ni navedel, katere določbe postopka v upravnem sporu naj bi sodišče prve stopnje kršilo. Ker na tovrstne kršitve Vrhovno sodišče v revizijskem postopku ne pazi po uradni dolžnosti, pavšalnega in neobrazloženega ugovora ni presojalo.

13. Po presoji Vrhovnega sodišča so v obravnavani zadevi pravno neupoštevne revizijske navedbe, da je prvostopenjski upravni organ napačno tolmačil določbo 231. a člena ZDavP, saj je tožena stranka na podlagi določbe tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP v svoji odločbi zavzela drugačno razlago navedene določbe ZDavP kot prvostopenjski upravni organ ter ugotovila, da je izrek v odločbi upravnega organa prve stopnje kljub temu zakonit, in pritožbo zavrnila.

14. Postopek odmere davka od prometa proizvodov je samostojna upravna zadeva, ki ni predmet tega upravnega spora, zato se revizijsko sodišče do ugovorov, ki se nanašajo na navedeno zadevo, ne opredeljuje.

15. Glede na navedeno in ker niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.


Zveza:

ZUS-1 člen 75, 83, 83/2-1, 85, 85/1, 85, 85/2, 92.
ZDavP člen 89, 231 a.
ZUP člen 248.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
07.01.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjUwNTg4