<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

VSRS Sklep I Up 89/2021
ECLI:SI:VSRS:2021:I.UP.89.2021

Evidenčna številka:VS00050692
Datum odločbe:13.10.2021
Opravilna številka II.stopnje:UPRS Sklep I U 140/2021
Datum odločbe II.stopnje:31.03.2021
Senat:Peter Golob (preds.), Brigita Domjan Pavlin (poroč.), dr. Erik Kerševan
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
Institut:tožba v upravnem sporu - osebni stečaj - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - procesna nesposobnost - zavrženje tožbe - pritožba osebe brez procesne sposobnosti - zavrženje pritožbe - ugoditev pritožbi

Jedro

Vsakemu je treba priznati procesno sposobnost, da lahko s pritožbo izpodbija odločitev sodišča, ki je tožbo oziroma pravno sredstvo zavrglo iz razloga, da pri njem ni podana procesna sposobnost.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 140/2021-12 z dne 31. 3. 2021 se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot nedovoljeno zavrglo tožnikovo pritožbo zoper sklep istega sodišča I U 140/2021-10 z dne 10. 3. 2021. S slednjim je zavrglo njegovo tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 537/2020 z dne 14. 12. 2020, ker je ugotovilo, da je tožnik v postopku osebnega stečaja, kar ima za posledico delno omejeno poslovno sposobnost, s tem pa tudi omejeno procesno sposobnost, zato mora tožnika tudi v upravnem sporu in tudi v pritožbenem postopku zastopati stečajni upravitelj. Sodišče je ugotovilo, da pritožbe ni vložil stečajni upravitelj, temveč jo je za tožnika vložila odvetniška družba, pooblastilo odvetniški družbi pa je podpisal tožnik osebno in ne njegov zakoniti zastopnik - imenovani stečajni upravitelj, zato pooblastilo odvetniški družbi ni veljavno. Tožnik namreč nima procesne sposobnosti, da bi sam vložil pritožbo, prav tako pa v zvezi s tem tudi ne more sam podati veljavnega pooblastila za zastopanje odvetniku oziroma odvetniški družbi. To pomeni, da je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima, zato jo je sodišče s sklepom z dne 31. 3. 2021 kot nedovoljeno zavrglo.

2. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep z dne 31. 3. 2021 vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe vsebinsko obravnava. V pritožbi med drugim poudarja, da je tožnik pri upravnem sodišču vložil tožbo na odpravo odločbe o zavrnitvi brezplačne pravne pomoči, katero je upravno sodišče zavrglo z obrazložitvijo, da je ni vložila upravičena oseba, saj ima tožnik zaradi uvedbe postopka osebnega stečaja delno omejeno procesno sposobnost. Zoper sklep o zavrženju tožbe se je tožnik pritožil ter obširno obrazložil, zakaj vendarle ima procesno sposobnost za vodenje tega postopka. Skliceval se je na sodno prakso (II Cp 3106/2015 in II Cp 259/2017), iz katere izhaja stališče, da je procesno nesposobni stranki treba priznati procesno sposobnost za izpodbijanje odločitve sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo iz razloga, da stranka ni procesno sposobna oziroma da je procesno nesposobni stranki treba, enako kot za pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe, priznati procesno sposobnost, da z revizijo izpodbija odločitev pritožbenega sodišča, ki je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje. Glede na to bi upravno sodišče torej moralo vsebinsko obravnavati tožnikove pritožbene navedbe, s katerimi je ta pojasnjeval, da ima procesno sposobnost za vložitev tožbe, ne pa pritožbe kot nedovoljene avtomatsko zavreči. Taka odločitev pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. V nadaljevanju pritožbe uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava ter pojasnjuje, zakaj ima sposobnost za vložitev tožbe v predmetnem postopku kljub zaradi osebnega stečaja delno omejeni procesni sposobnosti.

K I. točki izreka

3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik v postopku osebnega stečaja. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) določa, da z začetkom stečajnega postopka upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena (245. člen) ter delno omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika in sicer ta ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso (386. člen). Prav tako ni sporno, da je tožnik tožbo in pravna sredstva vložil po pooblaščencih, katerim je sam podpisal pooblastilo (in ne stečajni upravitelj).

5. Prav tako ni sporno, da stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa zakoniti zastopnik (78. člen ZPP). Tožnik, za katerega je ugotovljeno, da ni neomejeno pravdno sposoben, tako ne more opravljati veljavno (vseh) pravdnih dejanj niti sam, niti po odvetniku, ki ga je sam pooblastil.

6. Vendar pa navedeno ne velja za pritožbeni preizkus pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe oziroma pravnega sredstva zaradi pomanjkanja procesne sposobnosti. Vsakemu je treba priznati procesno sposobnost, da lahko s pritožbo izpodbija odločitev sodišča, ki je tožbo oziroma pravno sredstvo zavrglo iz razloga, da pri njem ni podana procesna sposobnost.1

7. Po presoji Vrhovnega sodišča upravno sodišče v obravnavani zadevi pritožbe ne bi smelo zavreči, saj, kot že navedeno, je treba vsakemu priznati procesno sposobnost, da lahko s pritožbo izpodbija odločitev sodišča, ki je tožbo oziroma pravno sredstvo zavrglo iz razloga, da pri njem ni podana procesna sposobnost. V v tem okviru je tožnik sam za vložitev pritožbe lahko pooblastil odvetnika in sodišče mora pritožbo obravnavati vsebinsko, če izpolnjuje ostale procesne predpostavke za obravnavo pritožbe.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zaradi bistvene kršitve določb postopka pritožbi ugodilo, na podlagi 77. člena ZUS-1 (v zvezi z 82. členom ZUS-1) izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

K II. točki izreka

9. Vrhovno sodišče je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------
1 Glej npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 259/2017 z dne 8. 3. 2017 in II Cp 3106/2015 z dne 9. 12. 2015. Glej tudi A. Galič v Ude in ostali, Zakon o pravdnem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2005, 1. knjiga, str. 343, kjer avtor kot primer navaja, če v imenu pravne osebe tožbo vloži oseba, ki ni njen pravni zastopnik, sodišče prve stopnje pa jo nato zaradi pomanjkanja procesne predpostavke glede procesne sposobnosti zavrže, se ta oseba šteje za pravnega zastopnika stranke za to, da v imenu stranke vloži pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe in višje sodišče, če soglaša z oceno, da domnevni zastopnik ni pravi zastopnik stranke, pritožbe ne bo zavrglo, ampak jo mora kot neutemeljeno zavrniti.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 78, 343, 343/1
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 245, 386

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
07.12.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDUyNDYz