Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 133cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0y
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba VIII Ips 50/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.09.2019solidarnostna pomoč - članstvo v sindikatuSodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ker pri presoji dopustnosti ureditve iz 6. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Aneks), ki članom reprezentativnega sindikata, podpisnika Aneksa, daje pravico do višje solidarnostne pomoči, ob upoštevanju zanje bolj ugodnega premoženjskega praga, ni upoštevalo določbe 224. člena ZDR-1. Ta določa je namreč pravna podlaga, na kateri temelji 6. člen Aneksa. V skladu z 224. členom ZDR-1 se do ureditve v Zakonu o kolektivnih pogodbah (ZKolP) lahko v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti dogovorijo pravice in obveznosti, ki niso že urejene v zakonu, le za člane pogodbenih strank.
VSRS Sodba I Ips 46668/2015Vrhovno sodiščeKazenski oddelek07.11.2019druga sodna odločba - pomembno pravno vprašanje - alternativna izvršitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna - delo v splošno korist - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - jezikovna razlaga zakona - restriktivna razlaga - načelo zakonitosti - pravna varnostIzraz kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost iz četrtega in osmega odstavka 86. člena KZ-1 se nanaša le na tista kazniva dejanja, ki so glede na pravno kvalifikacijo dejanja, za katerega je bil storilec spoznan za krivega, uvrščena v XIX. poglavje KZ-1 (kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost).
VSRS Sodba II Ips 74/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.01.2020pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - družbena lastnina - zadružna lastnina - lastninjenje - pravica uporabeRevidentka zatrjuje, da je imela pašna zadruga D. takrat, ko je bila sklenjena Pogodba, pravico uporabe na sporni nepremičnini, ki bi jo lahko prenesla na tožničinega očeta. Vendar ta njena pravna trditev ne drži. Sporna nepremičnina je, tako kot vse ostalo premoženje te pašne zadruge, že na podlagi 1. člena Zakona o agrarnih skupnostih postala splošno ljudsko premoženje. S tem premoženjem pa je na podlagi 4. člena tega zakona upravljal pristojen krajevni ljudski odbor. Odločba Okrajnega ljudskega odbora C. z dne 26. 4. 1958 je bila zato le ugotovitvena. Lastnina pašne zadruge D. je namreč prenehala že več kot deset let prej in ves ta čas je s tem premoženjem upravljal krajevni ljudski odbor. Glede na pravilo, da nihče ne more prenesti več pravic, kot jih ima sam, je že to zadosten razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka.
VSRS Sodba I Ips 19531/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek07.11.2019kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - ogrozitveno kaznivo dejanje - konkretna nevarnost - načrtovanje nevarnega dejanja - naklep - kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebiPravilna je ocena sodišč, da obdolženkino ravnanje, kot je opisano v obtožnem aktu, ne predstavlja načrtovanja nevarnega dejanja, pri katerem bi bila ogrožena varnost ljudi ali premoženje večje vrednosti. Načrt nevarnega dejanja, pri uresničitvi katerega bi bila ogrožena varnost ljudi ali premoženje večje vrednosti, mora torej biti konkreten in zaznaven v zunanjem svetu. Takšen načrt oziroma načrtovanje pa iz opisa dejanja v obtožnici ne izhaja. Obdolženki so se z navedbo, „da bo storila kar mora“ očitale le grožnje, ki pa še ne pomenijo načrtovanja. Čeprav v obtožnem aktu niso bili opisani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, je pritrditi vložniku zahteve, da je prvostopenjsko sodišče s tem, ko na podlagi 1. točke prvega odstavka 277. člena ZKP ni dopustilo obtožbe zoper obdolženo iz razloga, da dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje, kršilo zakon, ki določa kazniva dejanja.
VSRS Sodba I Ips 14501/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek10.10.2019bistvena kršitev določb postopka - pravica do zasebnosti - razumno pričakovanje zasebnosti - notar - hišna preiskava - zaseg predmetov v kazenskem postopku - zaseg elektronskih podatkov - odredba sodišča - preiskava elektronske naprave - navzočnost pri preiskaviZaupnost razmerja med notarjem in njegovimi strankami je eden od stebrov notarjevega poklica. V tej luči je treba zato presojati pravico do zasebnosti, ki izhaja iz tega zaupnega razmerja. Zavarovana drobrina pri notarjih ni samo zasebnost notarja, ki na določenem računalniku dela, temveč v prvi vrsti zasebnost strank. Poleg tega notariat predstavlja javno službo, v kateri notar v razmerju do strank deluje kot uradna oseba. Iz teh razlogov je varovana dobrina (komunikacijska zasebnost) nedisponibilna. Notar mora podatke varovati v interesu strank in varstva njihovih pravic kot poklicno tajnost. Za preiskavo ali zaseg listin in drugih dokumentov notarske pisarne se zahteva sodna odredba. Glede na naravo stvari velja isto tudi za zaseg nosilcev podatkov, saj v tem primeru nujno pride do posega v komunikacijsko in informacijsko zasebnost. Sodišče bo odredbo izdalo le, če je tak ukrep nujen. Brez sodne odredbe pridobljeni dokazi so nezakoniti, razen v izjemnih primerih (člen 148...
VSRS Sklep I Up 215/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.12.2019postulacijska sposobnost - pritožba, ki jo vloži stranka sama - laična pritožba - pravniški državni izpit (PDI) - poziv na predložitev dokazaV obravnavani zadevi je pritožnik ponovno sam vložil pritožbo in v njej ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Z zahtevo, da se lahko pritožba vloži le po osebi, ki je opravila pravniški državni izpit, je bil pritožnik seznanjen v pravnem pouku sedaj izpodbijanega sklepa, pa tudi v pravnem pouku vsakega izmed sklepov sodišča prve stopnje v tem in številnih drugih upravnih sporih. Prav tako je bil o navedeni zahtevi ZUS-1 in o posledicah poučen v več sklepih Vrhovnega sodišča, ki ga je med drugim že v zadevi I Up 85/2016 pozvalo na predložitev potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, vendar pritožnik potrdila ni predložil. Vrhovno sodišče ga zato v tej zadevi ni ponovno pozivalo na odpravo pomanjkljivosti.
VSRS Sodba II Ips 237/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.11.2019izredna pravna sredstva - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - prepis pritožbenih navedb v reviziji - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - standard obrazloženosti odločbe revizijskega sodišča - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - odpoved kreditne pogodbe - kršitev pogodbe - poslovna odškodninska odgovornostRevizija ne odpira pomembnih pravnih vprašanj, saj ponavlja očitke o procesnih kršitvah in napačni uporabi materialnega prava, na katere je odgovorilo že sodišče druge stopnje. Sodišče druge stopnje je pravilno zavrnilo pritožbene navedbe, s katerimi je tožnica izpodbijala odločitev o zavrnitvi dokaznih predlogov za postavitev izvedenca gradbene in ekonomske stroke. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja zaključek, da je toženkina odpoved kreditne pogodbe imela podlago v objektivno ugotovljivih dejstvih.
VSRS Sodba II Ips 10/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.11.2019darilna pogodba - darilo iz hvaležnosti (remuneracijsko darilo) - causa (kavza) - causa donandi - nagib daritve - vrnitev v zapuščino - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja - protispisnostDarilna pogodba je bila sklenjena zaradi izpolnitve moralne zaveze, ki je postala pravna obveznost šele s sklenitvijo darilne pogodbe, pa čeprav povezana s predhodnim tožničinim denarnim prispevkom pri nakupu stanovanja zapustnici, ki predstavlja nagib za njeno sklenitev. Nagibi za sklenitev darilne pogodbe so lahko različni, tako nepremoženjskega kot tudi premoženjskega izvora, vendar kot v spornem primeru vselej še ne pomenijo, da ne gre za veljavno darilno pogodbo, marveč zgolj za navidezno. Tako tudi ni razlogov za zaključek, da bi zapustnica in tožnica sklenili darilno pogodbo zgolj navzven oziroma navidezno (simulirani pravni posel) dejansko pa sklenili odplačni pravni posel (disimulirani pravni posel), ki bi dejansko predstavljal del posojilne pogodbe oziroma pogodbe o vračilu posojila za nakup stanovanja. Zapis v aneksu, da je bil z darilno pogodbo prenesen solastninski delež nepremičnin iz razloga, ker je prej kupnino za zapustničino stanovanje plačala tožnica,...
VSRS Sodba in sklep II Ips 194/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.07.2019povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - objava opravičila - odškodninska odgovornost - revizija kot prepis pritožbe - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - nedovoljenost revizije - zavrženje revizijePonavljanje (oziroma izrecen prepis) pritožbenih navedb, na katere je že pravilno odgovorilo pritožbeno sodišče, še v revizijskem postopku, ne da bi revident pojasnil, zakaj naj bi bil odgovor pritožbenega sodišča napačen, pomeni neustrezen poskus dostopa do Vrhovnega sodišča.
VSRS Sklep in sodba II Ips 106/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.07.2019povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - lastnik gospodarske družbe - relativno javna osebnost - odškodninska odgovornost - kršitev novinarske etike - revizija kot prepis pritožbe - zavrnitev revizije - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - nedovoljenost revizije - zavrženje revizijePonavljanje (oziroma izrecen prepis) pritožbenih navedb, na katere je že pravilno odgovorilo pritožbeno sodišče, še v revizijskem postopku, ne da bi revident pojasnil, zakaj naj bi bil odgovor pritožbenega sodišča napačen, pomeni neustrezen poskus dostopa do Vrhovnega sodišča.
VSRS Sodba II Ips 7/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.10.2019izključitev javnosti glavne obravnave - kršitev načela javnosti glavne obravnave - pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitev - pogodbene obveznosti - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - odstopno upravičenje - protipravno ravnanje - revizija kot prepis pritožbe - ustavna vloga Vrhovnega sodiščaVrhovno sodišče ni tretja instanca, ki bi (brez argumentov predlagatelja, ki bi se soočali z že podanimi pojasnili pritožbenega sodišča) zgolj ponovno odgovarjalo na v reviziji ponovljene pritožbene navedbe.
VSRS Sodba I Ips 4647/2015Vrhovno sodiščeKazenski oddelek29.08.2019kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kršitev temeljnih pravic delavcev - zakonski znaki - višina plače - povračilo stroškov - potni stroškiPravica delavca do povračila stroškov, vključno s stroški, ki jih ima na službenem potovanju, je zakonska pravica, ki jo je delodajalec dolžan zagotoviti, tudi če pravica do povračila stroškov ni izrecno zapisana v pogodbi o zaposlitvi ali v kolektivni pogodbi.
VSRS Sklep X DoR 75/2019-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.10.2019dopuščena revizija - davčni postopek - izredno pravno sredstvo - odprava odločbe po 90. členu ZDavP-2 - očitna napaka - napačno ugotovljeno dejansko stanjeRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je z uporabo izrednega pravnega sredstva iz 90. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) mogoče doseči odpravo, razveljavitev ali spremembo pravnomočne odmerne odločbe zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, ki izhaja iz tega, da davčni organ ni vpogledal in preveril podatkov v dostopnih evidencah.
VSRS Sodba I Ips 58070/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek11.07.2019obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - požig - razpolagalno upravičenje - odškodnina za uničenje stvari - nizkotni nagibiMotiv oziroma nizkoten nagib je eden izmed zakonskih znakov kaznivega dejanja požiga po drugem odstavku 222. člena KZ-1. Iz opisa dejanja izhaja, da je obsojenec dejanje storil z namenom pridobitve zavarovalnine in s tem premoženjske koristi gospodarski družbi, katere edini lastnik je on sam, kar je tako zavržno oziroma nizkotno, da je s tem izpolnjen tudi zakonski znak nizkotnih nagibov.
VSRS Sklep Cpg 3/2019-3Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek15.07.2019priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - javni red - arbitražna klavzula - pravo Kraljevine Nizozemske - kaznovalni učinek - prisilna izpolnitev nedenarne obveznosti - denarna kazen - pogodbena kazen - višina pogodbene kazni - kogentna določba - obrazloženost odločbePo presoji pritožbenega sodišča ni moč zaključiti, da bi bila nasprotna udeleženka oropana možnosti predstavitve svoje obrambe v arbitražnem postopku, in z razumno stopnjo verjetnosti zaključiti, da je bil izid postopka drugačen zgolj zaradi trditev v spornem dokumentu, ki je bil v postopku predložen le tri dni pred ustno obravnavo. Okrnjenost pravice do izjave ni dosegla praga, ki bi terjal zavrnitev priznanja tuje arbitražne odločbe, ker bi bila nasprotni udeleženki odvzeta možnost obrambe oziroma predstavitve primera pred arbitražo. Med strankama gre za pravno razmerje s tujim elementom, pri čemer sta stranki soglasno dogovorili uporabo tujega prava, kar v njuno pravno razmerje vnaša posledice tujih pravnih sistemov, ki niso nujno (povsem) skladne s slovensko pravno ureditvijo. Z arbitražno odločbo izrečene denarne kazni so do določene mere primerljive s slovenskimi instituti. Okoliščina, da slovenski pravni red povsem primerljive ureditve ne pozna, pa ne...
VSRS Sodba III Ips 30/2019Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek03.09.2019navidezna (simulirana) pogodba - simuliran pravni posel - sklepčnost ugovora - solidarne obveznosti - domneva o popolnosti listine - relevančna teorija - nasprotna tožba - materialno procesno vodstvoDoločbo prvega odstavka 190. člena ZPP je zato treba razlagati tako, da odstop terjatve, ki je predmet pravde, med pravdo ni ovira, da se pravda med istima pravdnima strankama ne dokonča o istem predmetu spora. Tožnik zato ni dolžan prilagoditi tožbenega zahtevka samemu odstopu terjatve. Odgovor na vprašanje, ali gre za pravno pomembna dejstva, da že materialno pravo. Če je ta odgovor negativen, so tudi dokazi, ki jih stranka predlaga za dokazovanje teh dejstev, nepotrebni. Zato z zavrnitvijo takšnih dokaznih predlogov ni kršeno načelo kontradiktornosti in s tem povezana kršitev 22. člena URS. Pri navidezni pogodbi se predpostavlja, da obstaja pridržek za sklenitev dejanske pogodbe, ki sta ga stranki skušali preseči s simulirano pogodbo. Iz dejanskih okoliščin, na katere se sklicuje tudi revizija, pa je mogoče sklepati zgolj, da zatrjevani dejanski kreditojemalec (družba A.) ekonomsko ni bil zmožen skleniti kreditne pogodbe s tožečo stranko. Sklicevanje na...
VSRS Sodba III Ips 16/2019Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek03.09.2019revizija - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - sklepčnost tožbe - dokazna ocena - materialno procesno vodstvo - bistvena kršitev določb pravdnega postopkaTožeča stranka trdi, da je sodišče prve stopnje opustilo dolžnost materialnega procesnega vodstva, pritožbeno sodišče pa tega ni sankcioniralo. Očitek ni utemeljen. Na pomanjkljivosti v trditvah tožeče stranke je ves čas postopka opozarjala tožena stranka. V takem primeru dolžnost sodišča o materialnem procesnem vodstvu odpade, kar je Vrhovno sodišče že večkrat povedalo v svojih odločbah.
VSRS Sklep in sodba II Ips 246/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.08.2019povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - odškodninska odgovornost države - kazenski postopek - vložitev obtožnice - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - revizija kot prepis pritožbe - dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizijePonavljanje (oziroma izrecen prepis) pritožbenih navedb, na katere je že pravilno odgovorilo pritožbeno sodišče, še v revizijskem postopku, ne da bi revident pojasnil, zakaj naj bi bil odgovor pritožbenega sodišča napačen, pomeni neustrezen poskus dostopa do Vrhovnega sodišča.
VSRS Sodba X Ips 21/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.06.2019dopuščena revizija - vračilo davka na promet nepremičnin - legitimacija za vložitev zahteve - davek na darila in dediščine - prodaja nepremičnine - dedovanje nepremičnin - ista nepremičnina - dvojno obdavčenje - univerzalni pravni naslednik - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev revizijiUpravičenje davčnega zavezanca iz drugega odstavka 16. člena ZDPN-2 je treba razlagati tako, da vključuje tudi univerzalnega pravnega naslednika davčnega zavezanca, kot to določa 48. člen ZDavP-2, ki lahko ob utemeljenosti zahtevka in izpolnjevanju pogojev iz tega člena uveljavi tudi navedeno davčno terjatev, če je bila le-ta plačana brez podlage v zakonu (ker pogodbe ni bilo mogoče izpolniti). Revident je glede na nesporno ugotovljeno dejansko stanje pravni naslednik zapustnika, zato je tudi v okvirih 48. člena ZDavP-2 vstopil v njegova materialnopravna upravičenja, med katere sodijo tudi morebitni zahtevki za povrnitev preveč plačanega davka.
VSRS Sodba X Ips 16/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.04.2019dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - dohodnina od dobička iz kapitala - ugotavljanje davčne osnove - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve - naknadna vplačila - d.o.o. - osnovni kapital in osnovni vložki - poslovni delež v gospodarski družbi - premoženjske pravice - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev revizijiV poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 torej spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Zato je treba ob pravilni razlagi zakona za namen odmere davka na kapitalski dobiček v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil. Le tako se tedaj lahko ugotovi realno povečanje premoženja družbe, ob izplačilu pa premoženja davčnega zavezanca.

Izberi vse|Izvozi izbrane