Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7648cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9OQ==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba I Up 1084/2001Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.01.2003upravičenci do denacionalizacijeUstavno sodišče RS je v odločbi št. U-I-130/01 z dne 23.5.2002 zavzelo stališče, da bi moral od uveljavitve ZDen dalje, v primerih, ko je bila odvzeta tudi pravica uporabe na zemljišču, upravičenec do denacionalizacije biti tudi tisti, ki mu je bila pravica odvzeta, ne glede na to, ali je bil prejšnji lastnik ali tisti, ki je pravico uporabe od prejšnjega lastnika pridobil na podlagi pravnega posla ali z dedovanjem. Glede na takšno stališče sta sodišče prve stopnje in tožena stranka napačno uporabila določbe ZDen, ko sta odrekla položaj denacionalizacijskega upravičenca zgolj iz razloga, da oseba, kateri je bilo zemljišče odvzeto iz posesti, nikoli ni bila njegov lastnik in je pravico uporabe pridobila z dedovanjem.
Sodba II Up 41/99Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.10.1999odločanje brez glavne obravnave - imenovanje predsednika sodišča - zavrnitev kandidatureS tem, ko je sodišče prve stopnje o zadevi odločilo brez glavne obravnave in tudi ni pojasnilo razlogov, zakaj je ni izvedlo (čeprav je tožnik zahteval glavno obravnavo, so bila sicer po presoji pritožbenega sodišča kršena pravila postopka (1. in 2. točka 50. čl. ZUS), vendar ta kršitev ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka. Sodišče prve stopnje je namreč odločilo na podlagi dejstev, ugotovljenih v postopku, zato opustitev glavne obravnave ni vplivala, niti ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost izrečene sodbe (2. odst. 72. člena ZUS ). Glede na omejevalne pogoje predstavlja odločanje v stvari izjemo pri odločanju po 1. odstavku 61. člena ZUS. Glede na določbo 130 člena Ustave RS, ki določa, da sodnika voli državni zbor na predlog sodnega sveta, ni dopustno, da bi sodišče v upravnem sporu s svojo meritorno odločitvijo prevzelo funkcijo predlagatelja.
VSRS Sodba IV Ips 32/2017Vrhovno sodiščeKazenski oddelek18.04.2017procesna sposobnost – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev – prištevnost – odgovornost za prekršekVpliv duševne motnje na voljne in razumske sposobnosti storilca sodi na področje ugotavljanja empiričnih prvin prekrška, torej v sfero pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja. Vendar pa se glede na zgoraj povzeto vsebino zahteve za varstvo zakonitosti in podatke spisa, zlasti dopisa Psihiatrične bolnišnice Ormož z dne 6. 2. 2017 in ambulantnega izvida psihološke ambulante Psihiatrične bolnišnice Ormož z dne 5. 8. 2016, iz katerih izhaja, da ima storilec prekrška paranoidno shizofrenijo (pri čemer iz dopisa in izvida izhaja, da se bolnik nahaja v remisiji, vendar ima kronične spremembe na področju volje, čustvovanja in ustreznega presojanja), pri Vrhovnem sodišču poraja precejšen dvom, da je bil storilec zaradi duševne motnje v času storitve prekrška dne 10. 12. 2016 zmožen razumeti pomen svojih dejanj oziroma imeti svoja ravnanja v oblasti.
VSRS Sklep VIII Ips 1/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek05.09.2017pravočasnost vložitve tožbe - vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču - prekluzivni rokKot pravilno navaja tožnik v reviziji, je Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 183/2013 z dne z dne 22. 5. 2014 določbo 112. člena ZPP razlagalo skupaj z določbo 365. člena OZ in zavzelo stališče, da je zastaralni rok z vložitvijo tožbe pri nepristojnem sodišču varovan tudi v primeru odstopa zadeve pristojnemu sodišču in nadaljevanja postopka pred tem sodiščem. Pri tem pa je izrecno poudarilo, da se to nanaša le na zastaralne in ne na prekluzivne roke. To še bolj jasno izhaja iz sklepa II Ips 41/2016 z dne 10. 3. 2016, kjer je Vrhovno sodišče obrazložilo, da "zadeva II Ips 183/2013 obravnava pretrganje zastaranja in temelji na posebni zakonski ureditvi, ki varuje zastaralne roke (367. člen OZ), zaradi česar se po izrecni zakonski določbi ne uporablja za prekluzivne roke (345. člen OZ)."
VSRS Sodba XI Ips 53889/2014-405Vrhovno sodiščeKazenski oddelek26.05.2016pripor – ponovitvena nevarnost – osebni stečajIz podatkov spisa izhaja, da je Okrožno sodišče v Novem mestu dne 22. 4. 2016 izdalo sklep in objavilo oklic v zadevi St 1543/2016, s čemer je začelo postopek osebnega stečaja nad obdolžencem, ki je v Poslovnem registru vpisan kot Gradbeništvo K., B. K., s. p. Potrebno je pritrditi navedbam zagovornika, da je obdolžencu z začetkom postopka osebnega stečaja(2) , torej dne 22. 4. 2016, prenehal status podjetnika in da je poslovni delež v višini 100 %, ki ga ima obdolženec v družbi K., d. o. o., predmet stečajne mase(3) , zato obdolženec z njim ne more razpolagati. Kljub navedenemu pa je za presojo ponovitvene nevarnosti v obravnavanem primeru bistvena okoliščina, da je obdolženec tudi direktor družbe K., d. o. o., nad katero stečajni postopek ni uveden, kar pomeni, da se obdolženčeva pooblastila v navedeni družbi, ki jih ima kot direktor družbe (z začetkom osebnega stečaja nad obdolžencem) niso spremenila.Vrhovno sodišče pritrjuje preiskovalni sodnici in...
VSRS Sklep I Kr 14/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek17.05.2016krajevna pristojnost – spor o pristojnostiPrekršek je storila pravna oseba E. G., d. o. o., s sedežem v Kranju, ki pa se je po storitvi prekrška, dne 1. 10. 2015, pripojila k pravni osebi E., d. o. o., in s tem prenehala obstajati. E., d. o. o., ki je v postopku pred prekrškovnim organom nastopala kot univerzalna pravna naslednica prevzete družbe, je bila z odločbo o prekršku z dne 9. 2. 2016 spoznana za odgovorno storitve prekrška.
VSRS Sklep I Up 300/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.11.2016vrnitev v prejšnje stanje - (ne)pravilnost vročitveVrhovno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka s svojimi navedbami in dokaznimi predlogi v vlogi z dne 17. 5. 2016 ugovarjala pravilnost vročitve odločbe, ki je, kot navaja že sodišče prve stopnje, lahko predmet presoje v zvezi s pritožbo zoper eventualni sklep o zavrženju tožbe kot prepozne in ne razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče zahtevati vrnitev v prejšnje stanje.
VSRS Sodba XI Ips 47551/2016-213Vrhovno sodiščeKazenski oddelek26.01.2017pripor - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - začasni ekstradicijski pripor - razlog begosumnosti - neogibnost in sorazmernost pripora - pravica do uporabe svojega jezika - rok za odločitev o pritožbiV obravnavanem primeru sta sodišči poleg dejstva, da je obdolženec tujec, upoštevali, da obdolženec ni vezan na Republiko Slovenijo, saj v Sloveniji nima (stalnega ali začasnega) prebivališča, zaposlitve, poslovnih odnosov ali sorodnikov. Tako ga na ozemlje naše države ne veže nobena navezna okoliščina, še posebej ne takšne narave, da bi zagotavljala njegovo navzočnost v ekstradicijskem postopku. Sodišče je svojo odločitev utemeljilo tudi z višino zagrožene kazni, saj se obdolžencu očita izvršitev kaznivega dejanja po drugem odstavku 286. člena Kazenskega zakonika Rusije, za katerega je predpisana kazen sedem let zapora. Sodišči sta na podlagi razpisane mednarodne tiralice zaključili, da je bil obdolženec do sedaj ruskim organom pregona nedosegljiv, obdolženec pa poseduje več potnih listov, kar mu omogoča nadaljnje nemoteno gibanje. Sodišči sta obrazložili, da bi obdolženec v primeru izpustitve na prostost lahko zapustil Slovenijo in odšel v katero...
VSRS Sodba VIII Ips 162/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.01.2018invalidska pokojnina - starostna pokojnina - pravica do izbire pokojninePogoji za pridobitev pravic praviloma ne sovpadajo, saj niso izpolnjeni istočasno. Šele, ko zavarovanec izpolni pogoje za dve ali več pokojnin, lahko izbira med njimi. Tožniku je bila priznana pravica do invalidske pokojnine od 4. 11. 2013, pravica do starostne pokojnine pa od 27. 7. 2016. Šele tedaj so se stekli pogoji za uveljavitev pravice do izbire med pokojninami, določeni v prvem odstavku 109. člena ZPIZ-2.
VSRS Sklep X Ips 237/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.01.2019dovoljenost revizije - denacionalizacija - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane - pričakovana pravicaVrhovno sodišče je (med revizijskim postopkom) v sklepu X Ips 380/2015 z dne 11. 2. 2016 v istovrstni denacionalizacijski zadevi, v kateri je nastopala ista tožeča stranka, ki je v reviziji uveljavljala enake razloge za dovoljenost revizije iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 kot v obravnavanem primeru, revizijo zavrglo, ker revident ni zadostil v prejšnji točki opisanim zahtevam. Glede na navedeno tudi v obravnavani zadevi zatrjevana pogoja nista izkazana, zato je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo.
VSRS Sodba VIII Ips 78/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.02.2019izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poklicna rehabilitacija - podaljšanje roka - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - naklep - sodna razveza pogodba o zaposlitvi - denarno povračiloOb ugotovitvi, da tožnik zaradi zdravstvenih težav poklicne rehabilitacije ni mogel zaključiti do 31. 3. 2016, mu ni mogoče očitati, da je namerno huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. To pomeni, da očitek iz izredne odpovedi o namerni kršitvi ni utemeljen. Sodišče je pri odmeri pravilno upoštevalo okoliščine iz drugega odstavka 118. člena ZDR-1, vendar jim je dalo preveliko težo, kot to utemeljeno opozarja tožena stranka v reviziji, zato je tožniku odmerilo previsoko denarno povračilo.
Sodba I Up 418/2000Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.01.2001priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - prisilni mobiliziranecDo uveljavitve novele Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN-D) ni bilo mogoče priznati statusa prisilnega mobiliziranca osebi, ki je bila prisilno mobilizirana v nemško vojsko iz G., tudi če je ob mobilizaciji imela stalno prebivališče v Sloveniji.
Sklep I Ips 1288/2010-69Vrhovno sodiščeKazenski oddelek28.11.2013zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - preklic pogojne obsodbeIzpodbijana pravnomočna sodba ni odločba, s katero je bil kazenski postopek končan, temveč odločba izdana v postopku za preklic pogojne obsodbe, ki se lahko izpodbija le, če so podani pogoji po prvem odstavku 420. člena ZKP (če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse).
VSRS Sodba VIII Ips 156/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek16.04.2019dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - izredna odpoved v času odpovednega roka - sodno varstvo - reintegracija - res iudicataSamo zato, ker je bila tožba v tem sporu vložena prej, kot v sporu o zakonitosti izredne odpovedi, sodišču ne daje pooblastila za ponovno odločanje o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno. Tožnik je res z vložitvijo tožbe zavaroval svoj interes, da se o zahtevku odloči v tem sporu, kar pa ne pomeni, da je sodišče lahko zakonito odločalo o istem zahtevku v drugem, kasneje začetem sporu, oziroma da se lahko pravnomočna odločitev samo zato, ker je sprejeta v kasneje začetem sporu, lahko povsem spregleda. Kljub temu tožniku ni mogoče odreči pravice do odločitve o zahtevku, ki se nanaša na čas po 4. 10. 2016. V predhodnem sporu, ker je bil odprt še spor o zakonitosti odpovedi iz poslovnega razloga, je sodišče lahko odločilo o trajanju delovnega razmerja le do 3. 10. 2016, ko se je iztekel odpovedni rok. Čeprav je bil tožbeni zahtevek v obeh sporih enak - vrnitev na delo in priznanje pravic tudi od 4. 10. 2016 dalje - dejanska podlaga ni bila ista...
Sodba I Ips 993/2013-12Vrhovno sodiščeKazenski oddelek29.08.2013zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sodni sklep o zaplembi premoženja - priglasitev okrajnega ljudskega odbora - zaplemba premoženjaPriglasitev (poročilo) Krajevnega ljudskega odbora je šteti za kazensko sodbo, se pa fikcija ne razteza tudi na to, da je bil v teh zadevah izveden kazenski postopek in pri tem tudi vložena obtožnica. Razveljavitev priglasitve v celoti omogoča odpravo krivic, ki so bile na takšni podlagi povzročene.
VSRS Sodba IV Ips 47/2017Vrhovno sodiščeKazenski oddelek21.11.2017bistvene kršitve določb postopka o prekršku - sestavine pisne sodbe - izrek sodbe - odločitev o stroških postopka v sodbiSodišče je v izreku izpodbijane sodbe odločilo zgolj, da bodo stroški postopka odmerjeni v skladu s 7. točko 5. člena v zvezi s šestim odstavkom 3. člena in 7. točko 2. člena ZST-1. Kljub temu, da so v postopku nastali tudi drugi stroški, sodišče o teh v izpodbijani sodbi ni odločilo, ampak se je zgolj sklicevalo na določbe ZST-1, ki ne more biti podlaga za naložitev v plačilo drugih stroškov postopka o prekršku, razen sodne takse. V obrazložitvi sodbe je sodišče sicer navedlo, da je obdolženec v skladu s prvim odstavkom 144. člena ZP-1 in 143. členom ZP-1 dolžan plačati stroške postopka, a je hkrati navedlo, da bodo le-ti odmerjeni na podlagi ZST-1.
VSRS sklep Cp 14/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.08.2016prekinitev postopka - pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbeZ izpodbijanim sklepom prekinjen pravdni postopek se je že nadaljeval, zato ugoditev pritožbi pritožnici ne bi prinesla pravne koristi oziroma njenega pravnega položaja ne bi mogla izboljšati.
VSRS Sklep X Ips 9/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.02.2017priznanje statusa pristopnika k Teritorialni obrambi Republike Slovenije - upravna stvar - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - neenotnost sodne prakse - ni postavljenega vprašanja - stališče Vrhovnega sodiščaTrditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.Natančno in konkretno izpostavljeno pomembno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v zadevi, je predpogoj za presojo zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega vprašanja. Enako velja za zatrjevano neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje glede vprašanja, o katerem naj Vrhovno sodišče še ne bi odločalo.
Sodba in sklep II Ips 702/96Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.05.1998pridobitev lastninske pravice - prodaja dolžnika kot pravne osebe v stečajnem postopku - pravne posledice prodaje stečajnega dolžnika - delitev dediščine - skupnost dedičev - upravljanje in razpolaganje z dediščino - enotno sosporništvoTožeča stranka navaja, da je pridobila lastninsko pravico na podlagi pravnega posla, toda to ne drži. V prodajni pogodbi z dne 17.7.1992 in v sklepu Temeljnega sodišča v N. G., enote v N. G., opr. št. St ../90 je zapisano, da je tožeča stranka kupila O. g. p. p.o. - v stečaju kot pravno osebo in ne le posameznih premičnih in nepremičnih stvari ter pravic. Nakup je v skladu z določili 129. in 130. člena tedaj veljavnega Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur.l. SFRJ, št. 84/89), ki urejajo prodajo stečajnega dolžnika kot pravne osebe, ustavitev stečajnega postopka in nadaljevanje zoper stečajno maso, ki jo zastopa stečajni upravitelj. S prodajo podjetja kot stečajnega dolžnika le-to še naprej obstaja. Po določilu drugega odstavka 78. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen, Ur.l. RS, št. 27/91 do 44/97) pokojnikova zapuščina preide na njegove dediče z dnem pravnomočne odločbe o denacionalizaciji, po določilu 145. člena Zakona o...
Sodba II Ips 215/96Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.01.1998premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - posebno premoženje - delitev skupnega premoženja po določilih ZNP - fizična delitev stvari - nečista denarna terjatev - delež v denarju - valuta obveznosti (valutna klavzula) - načelo monetarnega nominalizmaZmotno je revizijsko stališče, da je glede prisojenega zneska predmet obveznosti vsota denarja, zaradi česar naj bi tožnica morala plačati le tisto število denarnih enot, na katerega se ta obveznost glasi in bi bila drugačna prisoja v nasprotju z načelom monetarnega nominalizma. V obravnavani zadevi je izhodišče dejstvo, da gre za spor iz skupnega premoženja pravdnih strank kot razvezanih zakoncev ter tudi za delno razdelitev v obliki delnega izplačila vrednosti skupnega premoženja že v sami pravdi, na kar je tožnica v postopku pristala. Predmete skupnega premoženja si lahko pravdni stranki razdelita fizično tako, da vsaka prevzame in postane izključna lastnica določenih posameznih predmetov, kar je glede na določbe 122. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s 130. členom istega zakona prednostno pravilo, kadar odloča o delitvi skupnega premoženja sodišče v nepravdnem postopku. Lahko pa sodišče in seveda tudi stranke same uporabijo druge ali dopolnilne...

Izberi vse|Izvozi izbrane