Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8139cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9OQ==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba VIII Ips 184/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek04.06.2019starostna pokojnina - dodana doba - sprememba predpisa - pričakovana pravicaTožnik je pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine izpolnil 2. 1. 2016. Zato je toženec pravilno uporabil predpis, veljaven v času odločanja, to je v času nastanka zavarovalnega primera. Ta določa, da se za ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe upošteva pokojninska doba brez dokupa in brez dodane dobe.
VSRS Sklep II DoR 299/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.01.2017predlog za dopustitev revizije - zastopanje - odvetnik - pooblastilo za vložitev revizije - novo pooblastilo - datum pooblastila - zavrženje predloga za dopustitev revizijeVrhovno sodišče ugotavlja, da pooblastilo, ki ga je tožničin pooblaščenec predložil sodišču ob vložitvi predloga za dopustitev revizije, nosi datum 4. nov. 2013, vendar je le-ta s kemičnim svinčnikom prečrtan in nad njim naveden datum 19. 9. 2016. Iz priloženega pooblastila torej zanesljivo ne izhaja, da je stranka pooblaščencu za vložitev predloga za dopustitev revizije dala novo pooblastilo.
VSRS sklep VIII DoR 18/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.04.2017predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizijaRevizija se dopusti glede vprašanja: "Ali je pravilna pravna razlaga sodišča druge stopnje, da je o tožnikovem tožbenem zahtevku, postavljenem v delovnem sporu Pd 137/2014, v zvezi s Pdp 649/2016, že odločeno s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 1151/2011".
VSRS Sklep II Ips 50/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.06.2018pritožba - pritožbeni postopek - kršitev pravice do izjave - odgovor na pritožbene navedbe - razlikovanje - argument precedensa - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopkaToženka je v pritožbi trdila, da obravnavana zadeva ter predhodna odločba II Ips 142/2015 z dne 10. 11. 2016 glede na konkretne dejanske okoliščine primera nista primerljivi. Vrhovno sodišče ugotavlja, da tak odgovor glede na vsebino pritožbenih navedb, ni bil zadosten.
VSRS Sodba VIII Ips 282/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek30.05.2018odpoved pogodbe o zaposlitvi - pooblaščena oseba - zakoniti zastopnik - potek mandata - vpis v registerNovi zakoniti zastopnik toženke ne le, da ni bil vpisan v sodni register, niti imenovan ni bil in je bil v sodni register še vedno vpisan A. A., ki naj bi mu mandat potekel že leta 2006. Toženka do 6. 6. 2016 ni storila ničesar, da bi uredila zastopstvo, zato se ne more sklicevati na neveljavnost odločitev, ki jih je sprejel A. A.
VSRS Sklep I R 79/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.05.2018določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - postopek za vrnitev poslovne sposobnosti - sodna praksa - zavrnitev predlogaVrhovno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je v sklepu II DoR 341/2015 z dne 7. 1. 2016 zavzeto stališče, da vloga poslovno nesposobne osebe nima pravnih učinkov in zato o njej ni mogoče vsebinsko odločati. Vendar pa je obravnavana zadeva postopek, v katerem velja izjema od navedenega splošnega pravila. Gre namreč za postopek za vrnitev poslovne sposobnosti, ki je urejen v drugem poglavju ZNP.
VSRS Sklep II Ips 55/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.10.2019dovoljenost revizije - direktna revizija - dopustitev revizije - novela ZPP-E - zavrženje revizijeSodišče prve stopnje je prvo sodbo v predmetnem postopku res izdalo 8. 12. 2016, a je bila razveljavljena. Postopek pred sodiščem prve stopnje se zato z njeno izdajo ni končal. Sodba, s katero se je konkretni postopek pred sodiščem prve stopnje končal, je bila izdana šele 29. 3. 2018. To je po začetku uporabe novele ZPP-E.
VSRS Sodba VIII Ips 80/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.12.2018denarna socialna pomoč - razveljavitev odločbe - preplačilo - vračilo denarne pomočiKer je tožnik prejel denarno socialno pomoč in varstveni dodatek na podlagi odločbe CSD, ki je bila na podlagi zakona, ki ureja to pravico, razveljavljena, je dolžan neupravičeno prejeta sredstva v višini razlike med prejeto usklajeno višino varstvenega dodatka in višino varstvenega dodatka, do katerega je upravičen na podlagi odločbe z dne 13. 5. 2016, izdane v postopku razveljavitve, vrniti.
Sodba in sklep II Ips 831/93Vrhovno sodiščeCivilni oddelek02.03.1995razveza pogodbe (razdrtje pogodbe) - učinki razdrte pogodbe - predmet izpolnitve - nadomestna izpolnitev - izročitev v prodajoTožnikoma tožena stranka ni izročila dogovorjenih avtomobilov in jima sama tudi ni vrnila kupnine. Ni pa razjasnjeno, ali jima je izročila drug tip avtomobila, to je Lado Samaro kot nadomestno izpolnitev po 308. čl. ZOR, ali morda kot izročitev v prodajo po 309. čl. ZOR . Pravno stališče, da je šlo za razvezo pogodbe zaradi neizpolnitve, ne temelji na vseh potrebnih dejanskih predpostavkah. Zlasti manjka ugotovitev o tem, da sta tožnika tako morebitno odločitev ustrezno sporočila toženi stranki (130. čl. ZOR). Od tega, ali je bila pogodba razvezana, ali pa je bila izpolnjena po 308. ali 309. čl. ZOR, pa je odvisna odločitev o obrestih na dano kupnino, to je o tem, ali gre za zamudne obresti po 5. odst. 132. čl. ZOR, ali pa v primeru izpolnitve morda po 26. čl. zakona o blagovnem prometu.
Sodba I Up 1084/2001Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.01.2003upravičenci do denacionalizacijeUstavno sodišče RS je v odločbi št. U-I-130/01 z dne 23.5.2002 zavzelo stališče, da bi moral od uveljavitve ZDen dalje, v primerih, ko je bila odvzeta tudi pravica uporabe na zemljišču, upravičenec do denacionalizacije biti tudi tisti, ki mu je bila pravica odvzeta, ne glede na to, ali je bil prejšnji lastnik ali tisti, ki je pravico uporabe od prejšnjega lastnika pridobil na podlagi pravnega posla ali z dedovanjem. Glede na takšno stališče sta sodišče prve stopnje in tožena stranka napačno uporabila določbe ZDen, ko sta odrekla položaj denacionalizacijskega upravičenca zgolj iz razloga, da oseba, kateri je bilo zemljišče odvzeto iz posesti, nikoli ni bila njegov lastnik in je pravico uporabe pridobila z dedovanjem.
Sodba II Up 41/99Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.10.1999odločanje brez glavne obravnave - imenovanje predsednika sodišča - zavrnitev kandidatureS tem, ko je sodišče prve stopnje o zadevi odločilo brez glavne obravnave in tudi ni pojasnilo razlogov, zakaj je ni izvedlo (čeprav je tožnik zahteval glavno obravnavo, so bila sicer po presoji pritožbenega sodišča kršena pravila postopka (1. in 2. točka 50. čl. ZUS), vendar ta kršitev ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka. Sodišče prve stopnje je namreč odločilo na podlagi dejstev, ugotovljenih v postopku, zato opustitev glavne obravnave ni vplivala, niti ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost izrečene sodbe (2. odst. 72. člena ZUS ). Glede na omejevalne pogoje predstavlja odločanje v stvari izjemo pri odločanju po 1. odstavku 61. člena ZUS. Glede na določbo 130 člena Ustave RS, ki določa, da sodnika voli državni zbor na predlog sodnega sveta, ni dopustno, da bi sodišče v upravnem sporu s svojo meritorno odločitvijo prevzelo funkcijo predlagatelja.
Sklep I Ips 1288/2010-69Vrhovno sodiščeKazenski oddelek28.11.2013zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - preklic pogojne obsodbeIzpodbijana pravnomočna sodba ni odločba, s katero je bil kazenski postopek končan, temveč odločba izdana v postopku za preklic pogojne obsodbe, ki se lahko izpodbija le, če so podani pogoji po prvem odstavku 420. člena ZKP (če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse).
VSRS Sodba IV Ips 32/2017Vrhovno sodiščeKazenski oddelek18.04.2017procesna sposobnost – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev – prištevnost – odgovornost za prekršekVpliv duševne motnje na voljne in razumske sposobnosti storilca sodi na področje ugotavljanja empiričnih prvin prekrška, torej v sfero pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja. Vendar pa se glede na zgoraj povzeto vsebino zahteve za varstvo zakonitosti in podatke spisa, zlasti dopisa Psihiatrične bolnišnice Ormož z dne 6. 2. 2017 in ambulantnega izvida psihološke ambulante Psihiatrične bolnišnice Ormož z dne 5. 8. 2016, iz katerih izhaja, da ima storilec prekrška paranoidno shizofrenijo (pri čemer iz dopisa in izvida izhaja, da se bolnik nahaja v remisiji, vendar ima kronične spremembe na področju volje, čustvovanja in ustreznega presojanja), pri Vrhovnem sodišču poraja precejšen dvom, da je bil storilec zaradi duševne motnje v času storitve prekrška dne 10. 12. 2016 zmožen razumeti pomen svojih dejanj oziroma imeti svoja ravnanja v oblasti.
VSRS Sklep VIII Ips 1/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek05.09.2017pravočasnost vložitve tožbe - vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču - prekluzivni rokKot pravilno navaja tožnik v reviziji, je Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 183/2013 z dne z dne 22. 5. 2014 določbo 112. člena ZPP razlagalo skupaj z določbo 365. člena OZ in zavzelo stališče, da je zastaralni rok z vložitvijo tožbe pri nepristojnem sodišču varovan tudi v primeru odstopa zadeve pristojnemu sodišču in nadaljevanja postopka pred tem sodiščem. Pri tem pa je izrecno poudarilo, da se to nanaša le na zastaralne in ne na prekluzivne roke. To še bolj jasno izhaja iz sklepa II Ips 41/2016 z dne 10. 3. 2016, kjer je Vrhovno sodišče obrazložilo, da "zadeva II Ips 183/2013 obravnava pretrganje zastaranja in temelji na posebni zakonski ureditvi, ki varuje zastaralne roke (367. člen OZ), zaradi česar se po izrecni zakonski določbi ne uporablja za prekluzivne roke (345. člen OZ)."
Sodba I Up 418/2000Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.01.2001priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - prisilni mobiliziranecDo uveljavitve novele Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN-D) ni bilo mogoče priznati statusa prisilnega mobiliziranca osebi, ki je bila prisilno mobilizirana v nemško vojsko iz G., tudi če je ob mobilizaciji imela stalno prebivališče v Sloveniji.
VSRS Sodba XI Ips 53889/2014-405Vrhovno sodiščeKazenski oddelek26.05.2016pripor – ponovitvena nevarnost – osebni stečajIz podatkov spisa izhaja, da je Okrožno sodišče v Novem mestu dne 22. 4. 2016 izdalo sklep in objavilo oklic v zadevi St 1543/2016, s čemer je začelo postopek osebnega stečaja nad obdolžencem, ki je v Poslovnem registru vpisan kot Gradbeništvo K., B. K., s. p. Potrebno je pritrditi navedbam zagovornika, da je obdolžencu z začetkom postopka osebnega stečaja(2) , torej dne 22. 4. 2016, prenehal status podjetnika in da je poslovni delež v višini 100 %, ki ga ima obdolženec v družbi K., d. o. o., predmet stečajne mase(3) , zato obdolženec z njim ne more razpolagati. Kljub navedenemu pa je za presojo ponovitvene nevarnosti v obravnavanem primeru bistvena okoliščina, da je obdolženec tudi direktor družbe K., d. o. o., nad katero stečajni postopek ni uveden, kar pomeni, da se obdolženčeva pooblastila v navedeni družbi, ki jih ima kot direktor družbe (z začetkom osebnega stečaja nad obdolžencem) niso spremenila.Vrhovno sodišče pritrjuje preiskovalni sodnici in...
VSRS Sklep I Kr 14/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek17.05.2016krajevna pristojnost – spor o pristojnostiPrekršek je storila pravna oseba E. G., d. o. o., s sedežem v Kranju, ki pa se je po storitvi prekrška, dne 1. 10. 2015, pripojila k pravni osebi E., d. o. o., in s tem prenehala obstajati. E., d. o. o., ki je v postopku pred prekrškovnim organom nastopala kot univerzalna pravna naslednica prevzete družbe, je bila z odločbo o prekršku z dne 9. 2. 2016 spoznana za odgovorno storitve prekrška.
VSRS Sklep I Up 300/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.11.2016vrnitev v prejšnje stanje - (ne)pravilnost vročitveVrhovno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka s svojimi navedbami in dokaznimi predlogi v vlogi z dne 17. 5. 2016 ugovarjala pravilnost vročitve odločbe, ki je, kot navaja že sodišče prve stopnje, lahko predmet presoje v zvezi s pritožbo zoper eventualni sklep o zavrženju tožbe kot prepozne in ne razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče zahtevati vrnitev v prejšnje stanje.
VSRS Sodba XI Ips 47551/2016-213Vrhovno sodiščeKazenski oddelek26.01.2017pripor - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - začasni ekstradicijski pripor - razlog begosumnosti - neogibnost in sorazmernost pripora - pravica do uporabe svojega jezika - rok za odločitev o pritožbiV obravnavanem primeru sta sodišči poleg dejstva, da je obdolženec tujec, upoštevali, da obdolženec ni vezan na Republiko Slovenijo, saj v Sloveniji nima (stalnega ali začasnega) prebivališča, zaposlitve, poslovnih odnosov ali sorodnikov. Tako ga na ozemlje naše države ne veže nobena navezna okoliščina, še posebej ne takšne narave, da bi zagotavljala njegovo navzočnost v ekstradicijskem postopku. Sodišče je svojo odločitev utemeljilo tudi z višino zagrožene kazni, saj se obdolžencu očita izvršitev kaznivega dejanja po drugem odstavku 286. člena Kazenskega zakonika Rusije, za katerega je predpisana kazen sedem let zapora. Sodišči sta na podlagi razpisane mednarodne tiralice zaključili, da je bil obdolženec do sedaj ruskim organom pregona nedosegljiv, obdolženec pa poseduje več potnih listov, kar mu omogoča nadaljnje nemoteno gibanje. Sodišči sta obrazložili, da bi obdolženec v primeru izpustitve na prostost lahko zapustil Slovenijo in odšel v katero...
VSRS Sodba VIII Ips 162/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.01.2018invalidska pokojnina - starostna pokojnina - pravica do izbire pokojninePogoji za pridobitev pravic praviloma ne sovpadajo, saj niso izpolnjeni istočasno. Šele, ko zavarovanec izpolni pogoje za dve ali več pokojnin, lahko izbira med njimi. Tožniku je bila priznana pravica do invalidske pokojnine od 4. 11. 2013, pravica do starostne pokojnine pa od 27. 7. 2016. Šele tedaj so se stekli pogoji za uveljavitev pravice do izbire med pokojninami, določeni v prvem odstavku 109. člena ZPIZ-2.

Izberi vse|Izvozi izbrane