Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8129cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9OA==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba VIII Ips 436/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek03.12.2008disciplinski postopek - zastaranje - urejanje s podzakonskim aktom - bolniška odsotnost delavca - uvedba in vodenje disciplinskega postopkaUredba Vlade (o disciplinskem postopku v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti), sprejeta na podlagi četrtega odstavka 130. člena ZJU, posega v zakonsko materijo z določitvijo primerov, ko disciplinskega postopka ni mogoče uvesti in voditi. Bolniška odsotnost delavca ne preprečuje uvedbe disciplinskega postopka. Komisija za pritožbe je ugotovila, da "narava poškodbe (op.: zaradi katere je bil tožnik v bolniškem staležu) še zdaleč ni bila takšna, da se ne bi mogel udeležiti (op.: disciplinske) obravnave". Sodišče prve stopnje je tem ugotovitvam tožene stranke same pritrdilo in tudi utemeljilo zakaj, kar pomeni, da ima sodba tudi razloge o tem, da bolniški stalež tožnika ni bil ovira za vodenje disciplinskega postopka.
VSRS sodba III Ips 116/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek19.05.2015izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - oblikovalni tožbeni zahtevek - ugotovitveni tožbeni zahtevekVrhovno sodišče je v sodbi III Ips 16/2003 z dne 12. 12. 2003 obravnavalo vprašanje, v kakšni obliki mora biti postavljen tožbeni zahtevek, s katerim se izpodbija pravno dejanje stečajnega dolžnika. Zavzelo je stališče, da ni pomembno, ali je zahtevek na podlagi določb ZPPSL postavljen v obliki ugotovitvene tožbe (kot v obravnavanem primeru) ali kot oblikovalni zahtevek, kar bi bilo pravilneje glede na določbo prvega odstavka 130. člena ZPPSL, po kateri postane izpodbito pravno dejanje brez učinka proti stečajni masi šele v posledici ugoditve zahtevku na izpodbijanje.
VSRS sodba III Ips 133/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek29.09.2015povrnitev škode - odgovornost države - avtorska pravica - kolektivno uveljavljanje pravic izvajalcev - tarifa za uporabo fonogramov - potrditev tarife po Uradu RS za intelektualno lastninoRevidentu ni mogoče pritrditi, ko uveljavlja, da je tožena stranka brez vsakega pravnega temelja zadrževala potrditev tarife. Nekdanja določba drugega odstavka 153. člena ZASP, po kateri je kolektivna organizacija predložila splošne tarife v odobritev URSIL-u, ni pomenila, da mora URSIL odobriti vsako predloženo tarifo, pač pa šele potem, ko presodi njeno primernost. Ker so uporabniki fonogramov dolžni po določbi prvega odstavka 130. člena ZASP plačevati „primerno“ nadomestilo, je morala presoja URSIL vsebovati tudi oceno o zneskovni primernosti tarife. Ne drži torej, da URSIL ne bi smel odlašati s potrditvijo splošne tarife tožeče stranke. Sam je ni mogel določiti, lahko pa je dajal pripombe na predloženo tarifo, dokler ne bi bila ustrezno popravljena.
VSRS Sklep VIII DoR 27/2019-7Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek02.04.2019predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - solidarnostna pomoč - višina pomoči - član sindikataRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna razlaga določb prvega in drugega odstavka 6. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, upoštevaje določbo 224. člena ZDR-1, glede pravice do solidarnostne pomoči, po kateri tudi delavcu, ki ni član reprezentativnega sindikata, ki je podpisnik tega aneksa, pripada za 20% višja solidarnostna pomoč in po kateri se upravičenost do solidarnostne pomoči za takega delavca presoja glede na to, ali njegova osnovna plača ne presega oziroma ne bi presegala 130 % minimalne plače.
VSRS Sklep VIII DoR 318/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.03.2020predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - invalid - krajši delovni čas - lastnost zavarovancaRevizija se dopusti glede vprašanja, ali pripada zavarovancu invalidu, ki dela s krajšim delovnim časom od polnega in se mu po posebnih predpisih oziroma, konkretno, na temelju drugega odstavka 130. člena ZPIZ-2 krajši delovni čas šteje kot polni ter ga je treba na temelju te določbe voditi kot zavarovanca za polni delovni/zavarovalni čas, lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja za polni delovni čas 8 ur dnevno oziroma 40 ur tedensko ali le za krajši delovni čas od polnega, ki ustreza dejanskemu številu ur opravljenega invalidovega dela?
VSRS Sklep I Up 131/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.04.2018podelitev koncesij - odločba o izbiri koncesionarja - voda - koncesijska pogodba - pravni interes - zavrženje tožbeSklenitev koncesijske pogodbe je v trenutku izdaje upravnega akta (odločbe o podelitvi koncesije) šele bodoče negotovo dejstvo, ki je odvisno od pogodbene volje strank. Niti sama sklenitev koncesijske pogodbe niti njena vsebina ne izhajata iz odločbe o podelitvi koncesije, zato je neutemeljen pritožbeni ugovor, da izpodbijana odločba pritožnici onemogoča pridobitev koncesije in sklenitev koncesijske pogodbe brez kršitve njenih ustavnih in zakonskih pravic.
VSRS Sklep X Ips 248/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.07.2016dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - odstop od sodne prakse ni izkazan - revizijski razlogiRevident je v reviziji navedel več materialnopravnih in procesnopravnih ugovorov (revizijskih razlogov v smislu prvega odstavka 85. člena ZUS-1), vendar s tem v zvezi ni izpostavil konkretnega pravnega vprašanja, ki presega pomen obravnavane zadeve, in na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo. Navajanje revizijskih razlogov namreč samo po sebi še ne utemeljuje dovoljenosti revizije.Odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča utemeljuje s sklicevanjem na sodbi I Up 26/2016 in I Up 154/2016 ter navaja, da je v nasprotju s sodbo I Up 26/2016 upravno odločanje o odvzemu svobode odločanje po prostem preudarku. Glede tega Vrhovno sodišče poudarja, da je predmet revizijskega preizkusa pravnomočna sodba in ne upravni akt, v njej pa ni stališča, da gre v tem primeru za odločanje po prostem preudarku.
VSRS Sodba VIII Ips 213/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.04.2018izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - bolniški stalež - obveščanje delodajalca - nesporazum - krivda delavca - nezakonitost odpovediTožnik je bil glede na svoje zdravstveno stanje in izvide specialistov prepričan, da ima bolniški stalež tudi v času od 11. 4. 2016 do 20. 4. 2016, oziroma da bo ta urejen. Da bo "uredil vse potrebno", mu je zagotovil nadomestni zdravnik, osebni zdravnik pa je kasneje tudi podal predlog za odobritev polnega bolniškega staleža. Tožnik je kot laik pod pojmom bolniški stalež oziroma začasna nezmožnost za delo razumel polni (8-urni) bolniški stalež, torej je bil prepričan v obstoj polnega bolniškega staleža. Povsem očitno je šlo za nesporazum, ki so mu botrovale napačno razumljene informacije zdravnikov. Ker je bil tožnik prepričan, da je v bolniškem staležu za polni delovni čas tudi od 11. 4. 2016, mu opustitve obvestila o razlogu za izostanek ni mogoče šteti v škodo oziroma to ne predstavlja kršitve delovne obveznosti.
VSRS Sodba VIII Ips 177/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.11.2018izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - visokošolski učitelj - vabilo na zagovor - seznanitev s kršitvijo - hujša kršitev - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega rokaSodišče je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je tožena stranka izpolnila svojo obveznost iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1, da pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavca pisno seznani z očitanimi kršitvami in mu omogoči zagovor. Drugi odstavek 85. člena ZDR-1 izrecno določa, da se pisna seznanitev lahko opravi tudi po elektronski pošti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Pisna seznanitev je bila tožniku poslana 16. 3. 2016, to je naslednjega dne po tistem, ko tožnik ni izvedel zadnjega predavanja pri izbirnem predmetu A. in šest dni pred nastopom bolniškega staleža, ki je bil tožniku (za nazaj) odobren za čas od 22. 3. 2016 do 27. 4. 2016. Pisna seznanitev z očitanimi kršitvami, ki je vsebovala tudi vabilo na zagovor, je bila tožniku tako poslana v času, ko je bil dolžan uporabljati službeno elektronsko pošto in ga pri tem ni moglo ovirati zdravstveno stanje, zaradi katerega mu je bil...
VSRS Sklep X Ips 63/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.07.2017samoprijava - davčna napoved - dohodnina - načelo zakonitosti - uveljavljanje olajšave - davčna osnova - načelo davčne pravičnostiIz zakona ne izhaja, da se davčnemu zavezancu, ki vloži davčno napoved na podlagi samoprijave, davčna osnova določi pod drugačnimi pogoji kot davčnemu zavezancu, ki davčno napoved odda pravočasno. Če bi zakonodajalec ob tem, ko je uredil možnost vlaganja davčne napovedi za odmero dohodnine na podlagi samoprijave, želel uvesti tudi kriterij pravočasnosti vložitve davčne napovedi kot dodatni kriterij razlikovanja med davčnimi zavezanci pri izračunu njihove davčne osnove za odmero dohodnine (in s tem davčne obveznosti), bi bilo to skladno z načelom jasnosti in določnosti predpisov (2. člen Ustave) ter zakonitosti na področju davkov (147. člen Ustave) v zakonu izrecno, jasno in nedvoumno določeno. Z vidika vprašanja ustavne dopustnosti pa bi moral biti tak poseg v načelo davčne pravičnosti (14. člen Ustave) tudi ustrezno utemeljen. Za predmetni primer vložitve davčne napovedi kot samoprijave in izračuna davčne osnove na tej podlagi pa to iz (nobenega)...
VSRS Sklep III R 15/2017Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek17.05.2017spor o pristojnosti - delegacija pristojnosti po odredbi predsednika višjega sodišča - reševanje sodnih zaostankov - obseg prenosaSklep predsednika Vrhovnega sodišča z dne 17. 10. 2016 je določil pravila izbire zadev tako, da jo je omejil s časom (oktober in november 2016) in številom prenešenih zadev (dvajset). Pravila, po katerem bi se zadeve po prenehanju veljavnosti sklepa o prenosu pristojnosti prenesle v odločanje Višjemu sodišču v Celju (tudi) v primerih, ko je to enkrat že odločalo v zadevi in je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, sklep ne določa. Navedeno pomeni, da se pristojnost v konkretni zadevi določi po določbi 104. člena ZS.
VSRS Sklep X DoR 7/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.03.2018dopuščena revizija - mednarodna zaščita - pridržanje - nevarnost pobegaStališče Vrhovnega sodišča v sodbi in sklepu I Up 15/2016 z dne 24. 2. 2016, na katerem temelji sodba sodišča prve stopnje, je bilo sprejeto v času veljavnosti ZMZ, v obravnavanem primeru pa je bilo pridržanje odrejeno po uveljavitvi ZMZ-1. Po presoji Vrhovnega sodišča je treba za zagotovitev pravne varnosti ob pričakovano ponavljajočih se odreditvah pridržanj v postopkih predaje prosilcev odgovorni državi članici preveriti dopustnost nadaljnje uporabe omenjene določbe ZTuj-2, zato je revizijo v tem delu dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).
VSRS Sklep III DoR 10/2019-8Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek21.05.2019dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - obseg obrazložitve sodbe - izvajanje listinskih dokazovRevizija se dopusti glede vprašanja, „ali je kršena pravica stranke do izjave in kršen metodološki napotek iz 8. člena ZPP, če sodišče v obrazložitvi sodbe ne konkretizira, katere listinske dokaze je izvedlo, temveč samo v obrazložitvi pavšalno navede dve ponudbi (PON087/2016-dopolnjeno in PON102/2016), v nadaljevanju pa se opredeli zgolj do enega dokaza, ki je zgolj na videz identičen drugemu prav tako predloženemu dokazu, izvedbe katerega sodišče ne zavrne (v konkretnem primeru dokaz pod list. št. A7, A8, do katerih se sodišče ne opredeli)?“
VSRS Sklep X Ips 144/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.08.2018pridobitev gradbenega dovoljenja - okoljevarstveno soglasje - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - stranski udeleženec - kršitev pravil upravnega postopka - kršitev pravil postopka ZUP kot revizijski razlogTako kot v zadevi X Ips 331/2016 z dne 16. 11. 2016, kjer je bilo po vsebini izpostavljeno enako pravno vprašanje, Vrhovno sodišče tudi v obravnavani zadevi ugotavlja, da revident s citiranim vprašanjem, ki se dejansko nanaša zgolj na uporabo pravil upravnega postopka, uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije ni izpolnil. Zmotna presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta namreč ni revizijski razlog v smislu določbe 85. člena ZUS-1, saj se v postopku revizije ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1. Na podlagi zatrjevanja kršitev pravnih norm, ki niso predmet revizijske presoje, pa revizije ni mogoče dovoliti.
Sklep I R 5/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.01.2006spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - naknadna kumulacija predmetov in sredstev izvršbe - izvršba na nepremičnine - dodatno sredstvo izvršbe - ustalitev pristojnostiZa odločitev o predlogu za dodatno sredstvo izvršbe je pristojno sodišče, ki je odločilo o izvršilnem predlogu.
Sklep I R 130/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.01.2005spor o pristojnosti - izvršilni postopek - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev in predmetov izvršbe - sprememba dolžnika - krajevna pristojnostNiti subjektivna sprememba na strani dolžnika niti sprememba izvršilnega sredstva ne vplivata na spremembo pristojnosti zato, ker se izvršilno sodišče lahko izreče po uradni dolžnosti za krajevno nepristojno le v fazi predhodnega preizkusa izvršilnega predloga, torej pred izdajo sklepa o izvršbi.
Sodba in sklep III Ips 130/98, III Ips 132/98Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek03.12.1998zahteva za varstvo zakonitosti - vročanje pisanj - sprememba sedeža do vročitve odločbe druge stopnje - obvestilo sodišču o spremembi sedeža - stečaj - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - tožba na izpodbijanje pravnih dejanj - sprememba tožbe - dovolitev spremembe tožbe - razlog smotrnostiZa obveščenost sodišča o svojem sedežu oziroma o naslovu, na katerega naj sodišče pošilja sodna pisanja, če se situacija med postopkom spremeni, je dolžna skrbeti stranka sama. Postopek na podlagi tožbe, vložene po 129. členu ZPPSL je običajen pravdni postopek. Za njega veljajo vse določbe ZPP, samo odločba sodišča temelji na posebnih materialnopravnih določbah ZPPSL. Procesna posebnost, na katero opozarja ZVZ, ki pa se pojavlja samo, če vlaga izpodbojno tožbo stečajni dolžnik, ne izključuje uporabe 2. odstavka 190. člena ZPP.
Sklep II DoR 108/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.10.2009dopustitev revizije – nepopoln predlog za dopustitev revizije - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela sodbe – prepozna dopolnitev predloga - odškodninski spor - zavrženje predloga za dopustitev revizijePredlog za dopustitev revizije, v katerem ni navedena oziroma ugotovljiva vrednost izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe, je nepopoln, zato ga je Vrhovno sodišče kot takega zavrglo.
VSRS Sklep I Up 130/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.09.2015pritožba osebe brez procesne sposobnosti - brez odobritve zakonitega zastopnikaSodišče pritožbo, ki jo vloži oseba, ki nima procesne sposobnosti in jo njen zakoniti zastopnik ne odobri, zavrže kot nedovoljeno.
VSRS Sodba X Ips 225/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.10.2018dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - davki - davek od drugih dohodkov - prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje - predčasna prekinitev zavarovanja - predčasno plačilo - odkupna vrednost - glavnica - novote v revizijskem postopku - posebna davčna olajšava - dvojna obdavčitev - sistemska razlaga - teleološka (namenska) razlaga - ustavnoskladna razlaga - načelo enakega obravnavanja davčnih zavezancev - enakost pred zakonom - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev revizijiČe posameznik v shemo dodatnega pokojninskega zavarovanja vlaga del svojega dohodka (plače), ki je bil v letu izplačila obdavčen z dohodnino, "drugi dohodki" po 9. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 ne vključujejo izplačil odkupne vrednosti zavarovanj zaradi odstopa iz dodatnega pokojninskega zavarovanja v delu, v katerem so bila ta plačila že obdavčena z dohodnino. Kot dohodek se v tovrstnih primerih lahko obdavči le razlika med (predhodno obdavčenimi) vplačili in prejetim izplačilom, seveda če je do pozitivne razlike sploh prišlo. Obdavči se cedularno po 25 % stopnji (prvi odstavek 132. člena ZDoh-2) in le kot obresti (ki so po 3. točki prvega odstavka 80. člena ZDoh-2 vključene med dohodke iz kapitala).

Izberi vse|Izvozi izbrane