Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7497cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9OA==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba VIII Ips 213/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.04.2018izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - bolniški stalež - obveščanje delodajalca - nesporazum - krivda delavca - nezakonitost odpovediTožnik je bil glede na svoje zdravstveno stanje in izvide specialistov prepričan, da ima bolniški stalež tudi v času od 11. 4. 2016 do 20. 4. 2016, oziroma da bo ta urejen. Da bo "uredil vse potrebno", mu je zagotovil nadomestni zdravnik, osebni zdravnik pa je kasneje tudi podal predlog za odobritev polnega bolniškega staleža. Tožnik je kot laik pod pojmom bolniški stalež oziroma začasna nezmožnost za delo razumel polni (8-urni) bolniški stalež, torej je bil prepričan v obstoj polnega bolniškega staleža. Povsem očitno je šlo za nesporazum, ki so mu botrovale napačno razumljene informacije zdravnikov. Ker je bil tožnik prepričan, da je v bolniškem staležu za polni delovni čas tudi od 11. 4. 2016, mu opustitve obvestila o razlogu za izostanek ni mogoče šteti v škodo oziroma to ne predstavlja kršitve delovne obveznosti.
VSRS Sklep III R 15/2017Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek17.05.2017spor o pristojnosti - delegacija pristojnosti po odredbi predsednika višjega sodišča - reševanje sodnih zaostankov - obseg prenosaSklep predsednika Vrhovnega sodišča z dne 17. 10. 2016 je določil pravila izbire zadev tako, da jo je omejil s časom (oktober in november 2016) in številom prenešenih zadev (dvajset). Pravila, po katerem bi se zadeve po prenehanju veljavnosti sklepa o prenosu pristojnosti prenesle v odločanje Višjemu sodišču v Celju (tudi) v primerih, ko je to enkrat že odločalo v zadevi in je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, sklep ne določa. Navedeno pomeni, da se pristojnost v konkretni zadevi določi po določbi 104. člena ZS.
VSRS Sklep X DoR 7/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.03.2018dopuščena revizija - mednarodna zaščita - pridržanje - nevarnost pobegaStališče Vrhovnega sodišča v sodbi in sklepu I Up 15/2016 z dne 24. 2. 2016, na katerem temelji sodba sodišča prve stopnje, je bilo sprejeto v času veljavnosti ZMZ, v obravnavanem primeru pa je bilo pridržanje odrejeno po uveljavitvi ZMZ-1. Po presoji Vrhovnega sodišča je treba za zagotovitev pravne varnosti ob pričakovano ponavljajočih se odreditvah pridržanj v postopkih predaje prosilcev odgovorni državi članici preveriti dopustnost nadaljnje uporabe omenjene določbe ZTuj-2, zato je revizijo v tem delu dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).
VSRS Sklep X Ips 144/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.08.2018pridobitev gradbenega dovoljenja - okoljevarstveno soglasje - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - stranski udeleženec - kršitev pravil upravnega postopka - kršitev pravil postopka ZUP kot revizijski razlogTako kot v zadevi X Ips 331/2016 z dne 16. 11. 2016, kjer je bilo po vsebini izpostavljeno enako pravno vprašanje, Vrhovno sodišče tudi v obravnavani zadevi ugotavlja, da revident s citiranim vprašanjem, ki se dejansko nanaša zgolj na uporabo pravil upravnega postopka, uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije ni izpolnil. Zmotna presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta namreč ni revizijski razlog v smislu določbe 85. člena ZUS-1, saj se v postopku revizije ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1. Na podlagi zatrjevanja kršitev pravnih norm, ki niso predmet revizijske presoje, pa revizije ni mogoče dovoliti.
VSRS Sklep II DoR 299/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.01.2017predlog za dopustitev revizije - zastopanje - odvetnik - pooblastilo za vložitev revizije - novo pooblastilo - datum pooblastila - zavrženje predloga za dopustitev revizijeVrhovno sodišče ugotavlja, da pooblastilo, ki ga je tožničin pooblaščenec predložil sodišču ob vložitvi predloga za dopustitev revizije, nosi datum 4. nov. 2013, vendar je le-ta s kemičnim svinčnikom prečrtan in nad njim naveden datum 19. 9. 2016. Iz priloženega pooblastila torej zanesljivo ne izhaja, da je stranka pooblaščencu za vložitev predloga za dopustitev revizije dala novo pooblastilo.
VSRS Sklep I R 79/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.05.2018določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - postopek za vrnitev poslovne sposobnosti - sodna praksa - zavrnitev predlogaVrhovno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je v sklepu II DoR 341/2015 z dne 7. 1. 2016 zavzeto stališče, da vloga poslovno nesposobne osebe nima pravnih učinkov in zato o njej ni mogoče vsebinsko odločati. Vendar pa je obravnavana zadeva postopek, v katerem velja izjema od navedenega splošnega pravila. Gre namreč za postopek za vrnitev poslovne sposobnosti, ki je urejen v drugem poglavju ZNP.
VSRS sklep VIII DoR 18/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.04.2017predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizijaRevizija se dopusti glede vprašanja: "Ali je pravilna pravna razlaga sodišča druge stopnje, da je o tožnikovem tožbenem zahtevku, postavljenem v delovnem sporu Pd 137/2014, v zvezi s Pdp 649/2016, že odločeno s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 1151/2011".
VSRS Sklep II Ips 50/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.06.2018pritožba - pritožbeni postopek - kršitev pravice do izjave - odgovor na pritožbene navedbe - razlikovanje - argument precedensa - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopkaToženka je v pritožbi trdila, da obravnavana zadeva ter predhodna odločba II Ips 142/2015 z dne 10. 11. 2016 glede na konkretne dejanske okoliščine primera nista primerljivi. Vrhovno sodišče ugotavlja, da tak odgovor glede na vsebino pritožbenih navedb, ni bil zadosten.
VSRS Sodba VIII Ips 282/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek30.05.2018odpoved pogodbe o zaposlitvi - pooblaščena oseba - zakoniti zastopnik - potek mandata - vpis v registerNovi zakoniti zastopnik toženke ne le, da ni bil vpisan v sodni register, niti imenovan ni bil in je bil v sodni register še vedno vpisan A. A., ki naj bi mu mandat potekel že leta 2006. Toženka do 6. 6. 2016 ni storila ničesar, da bi uredila zastopstvo, zato se ne more sklicevati na neveljavnost odločitev, ki jih je sprejel A. A.
VSRS Sodba VIII Ips 80/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.12.2018denarna socialna pomoč - razveljavitev odločbe - preplačilo - vračilo denarne pomočiKer je tožnik prejel denarno socialno pomoč in varstveni dodatek na podlagi odločbe CSD, ki je bila na podlagi zakona, ki ureja to pravico, razveljavljena, je dolžan neupravičeno prejeta sredstva v višini razlike med prejeto usklajeno višino varstvenega dodatka in višino varstvenega dodatka, do katerega je upravičen na podlagi odločbe z dne 13. 5. 2016, izdane v postopku razveljavitve, vrniti.
VSRS Sodba X Ips 225/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.10.2018dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - davki - davek od drugih dohodkov - prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje - predčasna prekinitev zavarovanja - predčasno plačilo - odkupna vrednost - glavnica - novote v revizijskem postopku - posebna davčna olajšava - dvojna obdavčitev - sistemska razlaga - teleološka (namenska) razlaga - ustavnoskladna razlaga - načelo enakega obravnavanja davčnih zavezancev - enakost pred zakonom - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev revizijiČe posameznik v shemo dodatnega pokojninskega zavarovanja vlaga del svojega dohodka (plače), ki je bil v letu izplačila obdavčen z dohodnino, "drugi dohodki" po 9. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 ne vključujejo izplačil odkupne vrednosti zavarovanj zaradi odstopa iz dodatnega pokojninskega zavarovanja v delu, v katerem so bila ta plačila že obdavčena z dohodnino. Kot dohodek se v tovrstnih primerih lahko obdavči le razlika med (predhodno obdavčenimi) vplačili in prejetim izplačilom, seveda če je do pozitivne razlike sploh prišlo. Obdavči se cedularno po 25 % stopnji (prvi odstavek 132. člena ZDoh-2) in le kot obresti (ki so po 3. točki prvega odstavka 80. člena ZDoh-2 vključene med dohodke iz kapitala).
Sklep I R 5/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.01.2006spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - naknadna kumulacija predmetov in sredstev izvršbe - izvršba na nepremičnine - dodatno sredstvo izvršbe - ustalitev pristojnostiZa odločitev o predlogu za dodatno sredstvo izvršbe je pristojno sodišče, ki je odločilo o izvršilnem predlogu.
Sklep I R 130/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.01.2005spor o pristojnosti - izvršilni postopek - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev in predmetov izvršbe - sprememba dolžnika - krajevna pristojnostNiti subjektivna sprememba na strani dolžnika niti sprememba izvršilnega sredstva ne vplivata na spremembo pristojnosti zato, ker se izvršilno sodišče lahko izreče po uradni dolžnosti za krajevno nepristojno le v fazi predhodnega preizkusa izvršilnega predloga, torej pred izdajo sklepa o izvršbi.
Sodba in sklep III Ips 130/98, III Ips 132/98Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek03.12.1998zahteva za varstvo zakonitosti - vročanje pisanj - sprememba sedeža do vročitve odločbe druge stopnje - obvestilo sodišču o spremembi sedeža - stečaj - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - tožba na izpodbijanje pravnih dejanj - sprememba tožbe - dovolitev spremembe tožbe - razlog smotrnostiZa obveščenost sodišča o svojem sedežu oziroma o naslovu, na katerega naj sodišče pošilja sodna pisanja, če se situacija med postopkom spremeni, je dolžna skrbeti stranka sama. Postopek na podlagi tožbe, vložene po 129. členu ZPPSL je običajen pravdni postopek. Za njega veljajo vse določbe ZPP, samo odločba sodišča temelji na posebnih materialnopravnih določbah ZPPSL. Procesna posebnost, na katero opozarja ZVZ, ki pa se pojavlja samo, če vlaga izpodbojno tožbo stečajni dolžnik, ne izključuje uporabe 2. odstavka 190. člena ZPP.
Sklep II DoR 108/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.10.2009dopustitev revizije – nepopoln predlog za dopustitev revizije - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela sodbe – prepozna dopolnitev predloga - odškodninski spor - zavrženje predloga za dopustitev revizijePredlog za dopustitev revizije, v katerem ni navedena oziroma ugotovljiva vrednost izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe, je nepopoln, zato ga je Vrhovno sodišče kot takega zavrglo.
VSRS Sklep I Up 130/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.09.2015pritožba osebe brez procesne sposobnosti - brez odobritve zakonitega zastopnikaSodišče pritožbo, ki jo vloži oseba, ki nima procesne sposobnosti in jo njen zakoniti zastopnik ne odobri, zavrže kot nedovoljeno.
Sodba in sklep II Ips 831/93Vrhovno sodiščeCivilni oddelek02.03.1995razveza pogodbe (razdrtje pogodbe) - učinki razdrte pogodbe - predmet izpolnitve - nadomestna izpolnitev - izročitev v prodajoTožnikoma tožena stranka ni izročila dogovorjenih avtomobilov in jima sama tudi ni vrnila kupnine. Ni pa razjasnjeno, ali jima je izročila drug tip avtomobila, to je Lado Samaro kot nadomestno izpolnitev po 308. čl. ZOR, ali morda kot izročitev v prodajo po 309. čl. ZOR . Pravno stališče, da je šlo za razvezo pogodbe zaradi neizpolnitve, ne temelji na vseh potrebnih dejanskih predpostavkah. Zlasti manjka ugotovitev o tem, da sta tožnika tako morebitno odločitev ustrezno sporočila toženi stranki (130. čl. ZOR). Od tega, ali je bila pogodba razvezana, ali pa je bila izpolnjena po 308. ali 309. čl. ZOR, pa je odvisna odločitev o obrestih na dano kupnino, to je o tem, ali gre za zamudne obresti po 5. odst. 132. čl. ZOR, ali pa v primeru izpolnitve morda po 26. čl. zakona o blagovnem prometu.
Sodba I Up 1084/2001Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.01.2003upravičenci do denacionalizacijeUstavno sodišče RS je v odločbi št. U-I-130/01 z dne 23.5.2002 zavzelo stališče, da bi moral od uveljavitve ZDen dalje, v primerih, ko je bila odvzeta tudi pravica uporabe na zemljišču, upravičenec do denacionalizacije biti tudi tisti, ki mu je bila pravica odvzeta, ne glede na to, ali je bil prejšnji lastnik ali tisti, ki je pravico uporabe od prejšnjega lastnika pridobil na podlagi pravnega posla ali z dedovanjem. Glede na takšno stališče sta sodišče prve stopnje in tožena stranka napačno uporabila določbe ZDen, ko sta odrekla položaj denacionalizacijskega upravičenca zgolj iz razloga, da oseba, kateri je bilo zemljišče odvzeto iz posesti, nikoli ni bila njegov lastnik in je pravico uporabe pridobila z dedovanjem.
Sodba II Up 41/99Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.10.1999odločanje brez glavne obravnave - imenovanje predsednika sodišča - zavrnitev kandidatureS tem, ko je sodišče prve stopnje o zadevi odločilo brez glavne obravnave in tudi ni pojasnilo razlogov, zakaj je ni izvedlo (čeprav je tožnik zahteval glavno obravnavo, so bila sicer po presoji pritožbenega sodišča kršena pravila postopka (1. in 2. točka 50. čl. ZUS), vendar ta kršitev ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka. Sodišče prve stopnje je namreč odločilo na podlagi dejstev, ugotovljenih v postopku, zato opustitev glavne obravnave ni vplivala, niti ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost izrečene sodbe (2. odst. 72. člena ZUS ). Glede na omejevalne pogoje predstavlja odločanje v stvari izjemo pri odločanju po 1. odstavku 61. člena ZUS. Glede na določbo 130 člena Ustave RS, ki določa, da sodnika voli državni zbor na predlog sodnega sveta, ni dopustno, da bi sodišče v upravnem sporu s svojo meritorno odločitvijo prevzelo funkcijo predlagatelja.
VSRS Sodba IV Ips 32/2017Vrhovno sodiščeKazenski oddelek18.04.2017procesna sposobnost – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev – prištevnost – odgovornost za prekršekVpliv duševne motnje na voljne in razumske sposobnosti storilca sodi na področje ugotavljanja empiričnih prvin prekrška, torej v sfero pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja. Vendar pa se glede na zgoraj povzeto vsebino zahteve za varstvo zakonitosti in podatke spisa, zlasti dopisa Psihiatrične bolnišnice Ormož z dne 6. 2. 2017 in ambulantnega izvida psihološke ambulante Psihiatrične bolnišnice Ormož z dne 5. 8. 2016, iz katerih izhaja, da ima storilec prekrška paranoidno shizofrenijo (pri čemer iz dopisa in izvida izhaja, da se bolnik nahaja v remisiji, vendar ima kronične spremembe na področju volje, čustvovanja in ustreznega presojanja), pri Vrhovnem sodišču poraja precejšen dvom, da je bil storilec zaradi duševne motnje v času storitve prekrška dne 10. 12. 2016 zmožen razumeti pomen svojih dejanj oziroma imeti svoja ravnanja v oblasti.

Izberi vse|Izvozi izbrane