Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7789cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Nw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep II Ips 290/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.03.2006denacionalizacija - prepoved povratne veljave pravnih aktov - učinki odločb ustavnega sodišča - interpretacijska odločba - razveljavitvena odločbaKer že razveljavitev zakona ne učinkuje za nazaj, velja lahko le enako tudi za takoimenovano interpretacijsko odločbo ustavnega sodišča, kakšna je ustavnoskladna razlaga zakona. Odločba ustavnega sodišča pod opr. št. U-I-130/01 zato ne more učinkovati na predlagateljičino denacionalizacijsko zadevo, o kateri je bilo pravnomočno odločeno že v letu 1994. Pravilni so tudi dodatni razlogi obeh sodišč, da določba prvega odstavka 46. člena ZUstS ne more biti podlaga za odločanje o predlagateljičini sedanji zahtevi za spremembo pravnomočnega sklepa.
Sodba Kp 2/2006Vrhovno sodiščeKazenski oddelek10.10.2006sklenitev škodljive pogodbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - sklenitelj pogodbe - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - udeležba pri kaznivem dejanju - napeljevanje - obstoj kaznivega dejanjaIzvršitveno dejanje pri kaznivem dejanju sklenitve škodljive pogodbe po 130. členu KZ-77 je zavestno sklepanje škodljive pogodbe ali sklepanje pogodbe s prekoračitvijo pooblastil. Pogodba mora biti škodljiva ob podpisu oziroma sklenitvi pogodbe, škodljivost pa se kaže v nastanku premoženjske škode organizaciji združenega dela ali pravni osebi, zato je pojem sklenitve škodljive pogodbe potrebno razumeti kot sklenitev pogodbe (gospodarskega posla) med dvema organizacijama združenega dela ali drugima družbenima pravnima osebama.
Sklep Dsp 48/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.06.2009dopuščena revizija – uveljavitev ZPP-D - pristojnost sodišča druge stopnje – zavrženje revizijePrvostopna odločba je bila izdana 30. 10. 2008, torej po uveljavitvi ZPP-D. Na podlagi 130. člena ZPP-D zato za postopek z revizijo veljajo določbe ZPP-D, kar pomeni, da sodišče druge stopnje ni bilo več pristojno za odločanje o dopustitvi revizije. Laična navedba tožnika, da je sklep (tak je v odločbi sodišča druge stopnje sklep, da se revizija ne dopusti) nezakonit, je zato utemeljena.
Sklep VIII DoR 11/2010-3Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek17.03.2010predlog za dopustitev revizije – pogoji - plačilo stroškov prehrane – zaposlitev na veleposlaništvu v tujiniSodišče ni moglo prekršiti pravnega pravila iz 5. člena ZJU oziroma 130. člena ZDR, na katerega se v predlogu za dopustitev revizije sklicuje tožnik, saj to pravilo ne predstavlja pravne podlage v konkretnem primeru. Vprašanja o razmerju med uredbo, izdano na podlagi specialnega zakona (ZZZ), in 71. členom ZDDO tožnik ni postavil. Tudi revizijsko sodišče tega ne more storiti samo (in dopustiti revizije o tem vprašanju), saj je vezano na okvire predloga.
Sodba III Ips 113/2011Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek28.01.2014postopek javnega naročanja – kršitev pravil javnega naročanja - ničnost pogodbeZa področje prava javnih naročil je značilno, da je primere, ko je zaradi kršitve pravil o javnih naročilih pogodba nična, v specialnem zakonu predvidel že zakonodajalec. Tako je v spornem obdobju veljavni ZJN-1 v 130. členu taksativno našteval ničnostne razloge. Med njimi pa ni bilo razloga izvedbe postopka s pogajanji brez predhodne objave, na katerega se sklicuje tožena stranka. Izven zakonsko predvidenih razlogov za uveljavljanje ničnostne sankcije pa velja načelo, da se pogodba, če je le mogoče, ohrani v veljavi.
VSRS Sodba XI Ips 26836/2016-153Vrhovno sodiščeKazenski oddelek24.11.2016postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev – ekstradicijski pripor – klasični ekstradicijski pripor – utemeljen sum – dejstvena podlaga – dokazna podlagaVrhovno sodišče je že v več svojih odločbah (sodbi XI Ips 3968/2016 z dne 21. 4. 2016 in XI Ips 26836/2016) presodilo, da od tujih (pravo)sodnih organov ni mogoče pričakovati, da bodo utemeljen sum in dokaze, na katere se ta opira, obrazložili na enak način kot slovenska sodišča, ki dejstveno in dokazno podlago strogo ločujejo. Vendar pa takšno stališče ne pomeni, da bi za obstoj utemeljenega suma zadoščal zgolj opis tujcu očitanega kaznivega dejanja, ne da bi bili v njem navedeni vsaj osnovni dokazi, na katerih temelji dejstveni zaključek, da naj bi storil določeno kaznivo dejanje.
VSRS Sklep I R 131/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.10.2019določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopkuPo presoji Vrhovnega sodišča okoliščina, da je bil toženec dolga leta sodnik na sodišču, ki je v isti stavbi kot sodeče sodišče, ter da so se sodniki sodečega sodišča z njim srečevali in bili njegovi sodelavci, utemeljujejo ugoditev predlogu za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP
VSRS Sklep III R 41/2016Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek26.01.2017spor o pristojnosti - ugovor krajevne nepristojnosti - rok - postopek z izvršbo na podlagi verodostojne listineTožena stranka je bila s podlago tožbenega zahtevka seznanjena že ob vložitvi ugovora, zato je ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je podala šele z vlogo z dne 7. 10. 2016 prepozen.
Sodba I Ips 129/98 in I Ips 130/98Vrhovno sodiščeKazenski oddelek10.07.1998pripor - ponovitvena nevarnost - vpliv možnosti zaposlitve obdolženca na ponovitveno nevarnost - dejansko vprašanjePresoja, da ta okoliščina (zagotovljena zaposlitev) ponovitvene nevarnosti ne izključuje, temelji na dokazni oceni sodišča, ki pa je v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni moč izpodbijati, saj predstavlja dejansko in ne pravno vprašanje (2.odst. 420.čl. ZKP).
VSRS Sodba in sklep II Ips 130/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.07.2018dovoljena revizija - ustavni položaj Vrhovnega sodišča - obseg obrazložitve odločbe Vrhovnega sodišča - standard obrazloženosti - prepis pritožbenih navedb v revizijiVrhovemu sodišču ni treba odgovarjati na v reviziji mehanično, po metodi "kopiraj - prilepi", ponovljene pritožbene navedbe, na katere je izčrpno in pravilno odgovorilo že pritožbeno sodišče in ki so razen tega tudi očitno neutemeljene. Ker ni treba, da sodišče višje stopnje ponavlja razloge, ki jih je navedlo sodišče nižje stopnje, in ker tako ponavljanje niti ne bi bilo združljivo z ustavnim položajem Vrhovnega sodišča, zadostuje pojasnilo, da so (iz pritožbe prepisane) revizijske navedbe neutemeljene iz razlogov, ki so navedeni v tč. 6 do 19 sodbe pritožbenega sodišča.
VSRS sklep VIII DoR 26/2016Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.04.2016predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - tedenski počitek - odškodninaV istovrstnem sporu pripadnika S. v. je revizijsko sodišče na podlagi dopuščene revizije tožene stranke v sodbi VIII Ips 30/2016 z dne 8. 3. 2016 že zavzelo stališča do pravnih vprašanj, ki bi lahko bila tudi v tej zadevi pomembna za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse v smislu 367a. člena ZPP. Glede na to razlogi za dopustitev revizije v tej zadevi niso podani.
VSRS Sodba VIII Ips 308/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.08.2018ugotovitev lastnosti zavarovanca - pravica do pokojnine - opravljanje samostojne dejavnosti - samostojni podjetnikTožnik je bil na dan 1. 1. 2016 upokojen in hkrati opravljal dejavnost, ki je podlaga za pridobitev lastnosti zavarovanca po 15. členu ZPIZ-2, vendar svojega dvojnega statusa v zakonskem roku ni uredil sam. Toženka je zato z izpodbijanima odločbama pravilno (po uradni dolžnosti) ugotovila, da ima tožnik od 1. 1. 2016 lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova opravljanja samostojne pridobitne dejavnosti po 15. členu ZPIZ-2 za deset ur tedensko.
VSRS Sklep VIII DoR 165/2019-8Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek05.09.2019dopuščena revizija - poslovodna oseba - veljavnost aneksa - pobotni ugovor - sodna razveza pogodba o zaposlitvi - ustreznost ponujene zaposlitveRevizija se dopusti glede vprašanj: - Ali je bil aneks z dne 23. 11. 2016 k pogodbi o zaposlitvi z dne 30. 1. 2016 veljavno sklenjen? - Ali je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni odločilo o pobotnem ugovoru? - Ali je odločitev o sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi izvršljiva? - Ali je sodišče kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni odločilo o predlogu za sodno razvezo? - Ali je tožnik upravičeno zavrnil podpis ponujene pogodbe o zaposlitvi kot neustrezne?
VSRS Sklep X Ips 237/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.05.2017dovoljenost revizije - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pomembno pravno vprašanje - nezazidano stavbno zemljišče - hudournikRevident z vprašanjem, ali je kot lastnik dolžan plačati nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča (zmanjšanega za površino jarka-hudournika), za katerega je z izvedbenim prostorskim aktom gradnja dopustna in je komunalno opremljeno, saj je to v nasprotju z osnovnim namenom, da se nadomestilo plačuje za uporabo stavbnega zemljišča in ne za neuporabo, ker po njegovem mnenju gradnja na njem ni možna, zahtev za dovoljenost revizije ni izpolnil.
VSRS Sodba in sklep X Ips 379/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.10.2018dovoljena revizija - vrednostni kriterij - zdravstvo - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - dohodki iz delovnega razmerja - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - opravljanje zdravniške službe - neveljavne pogodbe - obravnava poslovnih dogodkov skladno z njihovo ekonomsko vsebino - dohodek iz dejavnosti - dohodek iz zaposlitve - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji65. člen ZZdrS ni bil veljavna pravna podlaga za sklenitev pogodbe civilnega prava za opravljanje storitev zdravniške službe med javnimi zdravstvenimi zavodi (oziroma drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami, ki opravljajo zdravstveno dejavnost v okviru javne zdravstvene službe) in gospodarskimi subjekti (torej tudi samostojnimi podjetniki). Na tej pravni podlagi je bilo javnim zdravstvenim zavodom pogodbe civilnega prava dovoljeno sklepati le z zdravniki kot fizičnimi osebami. Ker so pogodbe civilnega prava sklenjene v nasprotju s kogentnimi predpisi, se ti aktivno pridobljeni dohodki zdravnikov, ustvarjeni na (z davčnopravnega vidika) neveljavni podlagi, ne morejo obdavčiti kot dohodki, ki jih fizična oseba dosega v okviru svojega organiziranega podjetja (tj. kot samostojni podjetnik). Glede na to, da se v davčnem pravu, če se ugotovi neveljavnost pravnega posla, šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi...
Sodba II Ips 829/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.02.2006sporazum o varstvu in vzgoji otrok - veljavnost sporazuma - pravnomočna sodna odločbaPredhoden dogovor pravdnih strank, ki je bil 16.1.2002 sklenjen pred CSD, nima od izdaje sodbe dalje več nobene pravne veljave. Četudi so imeli sporazumi, sklenjeni v skladu s tedaj veljavnim 105. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/1976 do Uradni list RS, št. 64/2001; ZZZDR-B), glede preživnine moč izvršilnega naslova (130. člen ZZZDR-B), tak sporazum ne more soobstajati s sodbo, ki je bila kasneje izdana glede istih vprašanj. Sodba bi torej nadomeščala dogovor tudi v primeru, če to sploh ne bi bilo izrecno rečeno.
Sodba VIII Ips 176/2003Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.04.2004izplačevanje republiške štipendijeDavčna odločba o odmeri dohodnine za leto 2000 ne more biti osnova za plačevanje republiške štipendije za šolsko leto 2000/2001. Iz določbe drugega odstavka 56. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB - Uradni list RS, št. 5/91 in nadalj.) izhaja, da je republiško štipendijo mogoče priznati, če dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu ne presega 130% celoletnega zneska zajamčene plače. Ker je v takem primeru preteklo koledarsko leto 1999, odločba o odmeri iz leta 2000 na sporno pravico ne učinkuje.
Sodba III Ips 82/2000Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek15.03.2001stečajni postopek - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnikaIzpodbijajo se lahko samo pravna dejanja stečajnega dolžnika zaradi katerih je prišlo do priviligiranja njegovih upnikov, ali do njihovega oškodovanja. Dejanj stečajnega dolžnika, zaradi katerih ni prišlo do omenjenih posledic, zato ni mogoče izpodbiti, obratno pa ni mogoče po drugem odstavku 130. člena ZPPSL naložiti (bivšemu) upniku stečajnega dolžnika, da vrne v stečajno maso nekaj, kar je dobil na podlagi pravnega dejanja stečajnega dolžnika, za katerega ni bilo po določbah ZPPSL o izpodbijanju pravnih dejanj ugotovljeno, da je brez pravnega učinka proti stečajni masi.
Sodba VIII Ips 436/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek03.12.2008disciplinski postopek - zastaranje - urejanje s podzakonskim aktom - bolniška odsotnost delavca - uvedba in vodenje disciplinskega postopkaUredba Vlade (o disciplinskem postopku v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti), sprejeta na podlagi četrtega odstavka 130. člena ZJU, posega v zakonsko materijo z določitvijo primerov, ko disciplinskega postopka ni mogoče uvesti in voditi. Bolniška odsotnost delavca ne preprečuje uvedbe disciplinskega postopka. Komisija za pritožbe je ugotovila, da "narava poškodbe (op.: zaradi katere je bil tožnik v bolniškem staležu) še zdaleč ni bila takšna, da se ne bi mogel udeležiti (op.: disciplinske) obravnave". Sodišče prve stopnje je tem ugotovitvam tožene stranke same pritrdilo in tudi utemeljilo zakaj, kar pomeni, da ima sodba tudi razloge o tem, da bolniški stalež tožnika ni bil ovira za vodenje disciplinskega postopka.
Sklep in sodba VIII Ips 182/99Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek04.04.2000delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja na podlagi sporazuma - plače in drugi prejemki - odpravnina - izločitev sodnika - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizijeMaterialno pravo je bilo pravilno uporabljeno. V sodnem postopku v zadevi, o kateri je odločalo tudi revizijsko sodišče (VIII Ips 130/95) je bilo ugotovljeno, da predlagatelju delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo kot presežnemu delavcu v smislu določil ZDR o prenehanju delovnega razmerja delavcev iz operativnih razlogov, temveč na podlagi sporazuma. V sporazumu je bila tožniku zagotovljena odpravnina kot pravica, ki je bila dogovorjena po načelih prostega urejanja pogodbenih razmerij med pogodbenimi strankami, saj tožena stranka v zvezi z odpravnino ni bila dolžna tožniku predlagati dogovora o odpravnini v višini, ki jo določa zakon v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja presežnih delavcev.

Izberi vse|Izvozi izbrane