| | Dokument | Sodišče | Oddelek | Datum | Institut | Jedro |
|---|
| VSRS sklep II Ips 205/2016 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 01.09.2016 | namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - kapacitete zavoda - prostorska stiska - duševna motnja - duševna manjrazvitost | Kot je Vrhovno sodišče pojasnilo že v sklepu II Ips 155/2016 z dne 16. 6. 2016, bi ob ugotovitvi, da se vsi v postopek pritegnjeni socialno varstveni zavodi soočijo z enakimi postopkovnimi problemi kot revident, bila edina preostala alternativa v rezervi le še ta, da se socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme, sploh ne določi - kar pa bi bilo nezakonito in protiustavno. |
| Sodba II Ips 750/95 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 12.12.1995 | dolžnost preživljanja - zvišanje preživnine | Preživnino, določeno z dogovorom po 130. čl. zakona, sodišče spremeni, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena (5.odst. 132. čl. ZZZDR). Podlaga za novo določitev preživnine je celovita presoja sedanjih razmer na strani obeh pravdnih strank, podobno kot ob prvi določitvi preživnine. Zato ni pomembno, koliko bi zdaj znesla valorizirana prvotna preživnina, ampak so pomembne okoliščine ob ponovnem odločanju o preživnini.
|
| Sodba I Up 41/98 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 31.01.2001 | pridobitev državljanstva z naturalizacijo - vezanost upravnega organa na zahtevek strank | Upravni organ ni dolžan preverjati možnosti pridobitve državljanstva tudi po določbi 4. člena (po rodu) in po določbi 9. člena (z rojstvom) ZDRS, če je tožnik zaprosil za državljanstvo po določbi 10. člena (z naturalizacijo) ZDRS. Upravni organ je vezan na zahtevek stranke po vsebini, po temelju in po obsegu, tožnik pa ima možnost, da do odločbe na prvi stopnji zahtevek spremeni ali dopolni (130. člen ZUP).
|
| Sodba Kp 2/2006 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 10.10.2006 | sklenitev škodljive pogodbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - sklenitelj pogodbe - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - udeležba pri kaznivem dejanju - napeljevanje - obstoj kaznivega dejanja | Izvršitveno dejanje pri kaznivem dejanju sklenitve škodljive pogodbe po 130. členu KZ-77 je zavestno sklepanje škodljive pogodbe ali sklepanje pogodbe s prekoračitvijo pooblastil. Pogodba mora biti škodljiva ob podpisu oziroma sklenitvi pogodbe, škodljivost pa se kaže v nastanku premoženjske škode organizaciji združenega dela ali pravni osebi, zato je pojem sklenitve škodljive pogodbe potrebno razumeti kot sklenitev pogodbe (gospodarskega posla) med dvema organizacijama združenega dela ali drugima družbenima pravnima osebama.
|
| Sodba II Ips 480/2004 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 11.05.2006 | pridobitev stvarne služnosti - obstoj stvarne služnosti - uporaba določb ZNP o postopku za delitev stvari - odločanje v mejah tožbenega zahtevka | Določbe 125. člena ZNP so neuporabne za razrešitev v pravdnem postopku spornega vprašanja obstoja stvarne služnosti, saj je po naravi stvari nujno izhodišče za njihovo uporabo ravno neobstoj stvarne pravice na tuji stvari, o kateri lahko sodišče odloči le tako, da jo "ustanovi" - in to po uradni dolžnosti ter le v nepravdnem postopku ob odločanju o delitvi stvari v solastnini oziroma (smiselno enako) o delitvi skupnega premoženja (130. člen ZNP).
|
| Sklep II Ips 290/2005 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 14.03.2006 | denacionalizacija - prepoved povratne veljave pravnih aktov - učinki odločb ustavnega sodišča - interpretacijska odločba - razveljavitvena odločba | Ker že razveljavitev zakona ne učinkuje za nazaj, velja lahko le enako tudi za takoimenovano interpretacijsko odločbo ustavnega sodišča, kakšna je ustavnoskladna razlaga zakona. Odločba ustavnega sodišča pod opr. št. U-I-130/01 zato ne more učinkovati na predlagateljičino denacionalizacijsko zadevo, o kateri je bilo pravnomočno odločeno že v letu 1994. Pravilni so tudi dodatni razlogi obeh sodišč, da določba prvega odstavka 46. člena ZUstS ne more biti podlaga za odločanje o predlagateljičini sedanji zahtevi za spremembo pravnomočnega sklepa.
|
| Sklep Dsp 48/2009 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 22.06.2009 | dopuščena revizija - pristojnost sodišča druge stopnje - novela ZPP-D - zavrženje revizije | Prvostopna odločba je bila izdana 30. 10. 2008, torej po uveljavitvi ZPP-D. Na podlagi 130. člena ZPP-D zato za postopek z revizijo veljajo določbe ZPP-D, kar pomeni, da sodišče druge stopnje ni bilo več pristojno za odločanje o dopustitvi revizije. Laična navedba tožnika, da je sklep (tak je v odločbi sodišča druge stopnje sklep, da se revizija ne dopusti) nezakonit, je zato utemeljena. |
| Sklep VIII DoR 11/2010-3 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 17.03.2010 | predlog za dopustitev revizije – pogoji - plačilo stroškov prehrane – zaposlitev na veleposlaništvu v tujini | Sodišče ni moglo prekršiti pravnega pravila iz 5. člena ZJU oziroma 130. člena ZDR, na katerega se v predlogu za dopustitev revizije sklicuje tožnik, saj to pravilo ne predstavlja pravne podlage v konkretnem primeru. Vprašanja o razmerju med uredbo, izdano na podlagi specialnega zakona (ZZZ), in 71. členom ZDDO tožnik ni postavil. Tudi revizijsko sodišče tega ne more storiti samo (in dopustiti revizije o tem vprašanju), saj je vezano na okvire predloga. |
| Sodba III Ips 113/2011 | Vrhovno sodišče | Gospodarski oddelek | 28.01.2014 | postopek javnega naročanja – kršitev pravil javnega naročanja - ničnost pogodbe | Za področje prava javnih naročil je značilno, da je primere, ko je zaradi kršitve pravil o javnih naročilih pogodba nična, v specialnem zakonu predvidel že zakonodajalec. Tako je v spornem obdobju veljavni ZJN-1 v 130. členu taksativno našteval ničnostne razloge. Med njimi pa ni bilo razloga izvedbe postopka s pogajanji brez predhodne objave, na katerega se sklicuje tožena stranka. Izven zakonsko predvidenih razlogov za uveljavljanje ničnostne sankcije pa velja načelo, da se pogodba, če je le mogoče, ohrani v veljavi. |
| VSRS Sklep I R 131/2019 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 10.10.2019 | določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku | Po presoji Vrhovnega sodišča okoliščina, da je bil toženec dolga leta sodnik na sodišču, ki je v isti stavbi kot sodeče sodišče, ter da so se sodniki sodečega sodišča z njim srečevali in bili njegovi sodelavci, utemeljujejo ugoditev predlogu za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP |
| VSRS Sodba in sklep X Ips 6/2020 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 10.06.2020 | dopuščena revizija - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - davčni postopek - pravnomočna odmerna odločba - izredno pravno sredstvo - odprava odločbe po 90. členu ZDavP-2 - pogoji za uporabo - očitna napaka - razlaga zakona - napačno ugotovljeno dejansko stanje - vpogled v javne evidence po uradni dolžnosti - ravnanje zavezanca - ugoditev reviziji - napačna uporaba materialnega prava | Z uporabo izrednega pravnega sredstva iz 90. člena ZDavP-2 je mogoče doseči odpravo, razveljavitev ali spremembo pravnomočne odmerne odločbe (tudi) zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, ki je v očitnem nasprotju s podatki iz uradnih oziroma javnih evidenc, ki so dostopne davčnemu organu, saj to šteje za očitno napako pri ugotovitvi dejanskega stanja, ki je bilo podlaga za izdajo odmerne odločbe.
"Očitnost" se nanaša (tudi) na napako v dejanskem temelju odločitve, ki pa mora dosegati določeno stopnjo prepoznavnosti, da jo lahko kvalificiramo kot tako. Ne more šteti za očitno tista napaka, ki terja nadaljnji zahtevnejši postopek ugotavljanja pravilnega dejanskega stanja, prav tako pa tudi ne tista, ki terja kompleksno presojo dejstev oziroma visoko stopnjo subjektivnosti pri presoji njihove pravilnosti (resničnosti). Iz pojma očitne napačnosti so torej izključeni primeri, ko je za ugotovitev napačnosti določenega dejstva treba izvajati zahtevne postopke... |
| Sodba I Ips 129/98 in I Ips 130/98 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 10.07.1998 | pripor - ponovitvena nevarnost - vpliv možnosti zaposlitve obdolženca na ponovitveno nevarnost - dejansko vprašanje | Presoja, da ta okoliščina (zagotovljena zaposlitev) ponovitvene nevarnosti ne izključuje, temelji na dokazni oceni sodišča, ki pa je v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni moč izpodbijati, saj predstavlja dejansko in ne pravno vprašanje (2.odst. 420.čl. ZKP).
|
| VSRS Sodba in sklep II Ips 130/2018 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 19.07.2018 | dovoljena revizija - ustavni položaj Vrhovnega sodišča - obseg obrazložitve odločbe Vrhovnega sodišča - standard obrazloženosti - prepis pritožbenih navedb v reviziji | Vrhovemu sodišču ni treba odgovarjati na v reviziji mehanično, po metodi "kopiraj - prilepi", ponovljene pritožbene navedbe, na katere je izčrpno in pravilno odgovorilo že pritožbeno sodišče in ki so razen tega tudi očitno neutemeljene. Ker ni treba, da sodišče višje stopnje ponavlja razloge, ki jih je navedlo sodišče nižje stopnje, in ker tako ponavljanje niti ne bi bilo združljivo z ustavnim položajem Vrhovnega sodišča, zadostuje pojasnilo, da so (iz pritožbe prepisane) revizijske navedbe neutemeljene iz razlogov, ki so navedeni v tč. 6 do 19 sodbe pritožbenega sodišča. |
| VSRS Sodba XI Ips 26836/2016-153 | Vrhovno sodišče | Kazenski oddelek | 24.11.2016 | postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev – ekstradicijski pripor – klasični ekstradicijski pripor – utemeljen sum – dejstvena podlaga – dokazna podlaga | Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah (sodbi XI Ips 3968/2016 z dne 21. 4. 2016 in XI Ips 26836/2016) presodilo, da od tujih (pravo)sodnih organov ni mogoče pričakovati, da bodo utemeljen sum in dokaze, na katere se ta opira, obrazložili na enak način kot slovenska sodišča, ki dejstveno in dokazno podlago strogo ločujejo. Vendar pa takšno stališče ne pomeni, da bi za obstoj utemeljenega suma zadoščal zgolj opis tujcu očitanega kaznivega dejanja, ne da bi bili v njem navedeni vsaj osnovni dokazi, na katerih temelji dejstveni zaključek, da naj bi storil določeno kaznivo dejanje. |
| VSRS Sklep X Ips 237/2015 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 17.05.2017 | dovoljenost revizije - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pomembno pravno vprašanje - nezazidano stavbno zemljišče - hudournik | Revident z vprašanjem, ali je kot lastnik dolžan plačati nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča (zmanjšanega za površino jarka-hudournika), za katerega je z izvedbenim prostorskim aktom gradnja dopustna in je komunalno opremljeno, saj je to v nasprotju z osnovnim namenom, da se nadomestilo plačuje za uporabo stavbnega zemljišča in ne za neuporabo, ker po njegovem mnenju gradnja na njem ni možna, zahtev za dovoljenost revizije ni izpolnil. |
| VSRS Sodba in sklep X Ips 379/2016 | Vrhovno sodišče | Upravni oddelek | 10.10.2018 | dovoljena revizija - vrednostni kriterij - zdravstvo - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - dohodki iz delovnega razmerja - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - opravljanje zdravniške službe - neveljavne pogodbe - obravnava poslovnih dogodkov skladno z njihovo ekonomsko vsebino - dohodek iz dejavnosti - dohodek iz zaposlitve - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji | 65. člen ZZdrS ni bil veljavna pravna podlaga za sklenitev pogodbe civilnega prava za opravljanje storitev zdravniške službe med javnimi zdravstvenimi zavodi (oziroma drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami, ki opravljajo zdravstveno dejavnost v okviru javne zdravstvene službe) in gospodarskimi subjekti (torej tudi samostojnimi podjetniki). Na tej pravni podlagi je bilo javnim zdravstvenim zavodom pogodbe civilnega prava dovoljeno sklepati le z zdravniki kot fizičnimi osebami. Ker so pogodbe civilnega prava sklenjene v nasprotju s kogentnimi predpisi, se ti aktivno pridobljeni dohodki zdravnikov, ustvarjeni na (z davčnopravnega vidika) neveljavni podlagi, ne morejo obdavčiti kot dohodki, ki jih fizična oseba dosega v okviru svojega organiziranega podjetja (tj. kot samostojni podjetnik).
Glede na to, da se v davčnem pravu, če se ugotovi neveljavnost pravnega posla, šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi... |
| VSRS Sklep III R 41/2016 | Vrhovno sodišče | Gospodarski oddelek | 26.01.2017 | spor o pristojnosti - ugovor krajevne nepristojnosti - rok - postopek z izvršbo na podlagi verodostojne listine | Tožena stranka je bila s podlago tožbenega zahtevka seznanjena že ob vložitvi ugovora, zato je ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je podala šele z vlogo z dne 7. 10. 2016 prepozen. |
| VSRS Sklep I R 25/2020 | Vrhovno sodišče | Civilni oddelek | 12.03.2020 | zapuščinski postopek - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - strokovni sodelavec - videz nepristranskosti sodišča - objektivna nepristranskost - izločitev sodnika - zavrnitev predloga | Zgolj dejstvo, da je sodeča sodnica v letih 2016 in 2017 pomagala pri reševanju zapuščinskih zadev na Okrajnem sodišču v Mariboru, še ne utemeljuje sklepa, da so vsi sodniki pristojnega Okrajnega sodišča v Lenartu nezmožni objektivno nepristranskega odločanja. |
| VSRS sklep VIII DoR 26/2016 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 06.04.2016 | predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - tedenski počitek - odškodnina | V istovrstnem sporu pripadnika S. v. je revizijsko sodišče na podlagi dopuščene revizije tožene stranke v sodbi VIII Ips 30/2016 z dne 8. 3. 2016 že zavzelo stališča do pravnih vprašanj, ki bi lahko bila tudi v tej zadevi pomembna za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse v smislu 367a. člena ZPP. Glede na to razlogi za dopustitev revizije v tej zadevi niso podani. |
| VSRS Sklep VIII DoR 165/2019-8 | Vrhovno sodišče | Delovno-socialni oddelek | 05.09.2019 | dopuščena revizija - poslovodna oseba - veljavnost aneksa - pobotni ugovor - sodna razveza pogodba o zaposlitvi - ustreznost ponujene zaposlitve | Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je bil aneks z dne 23. 11. 2016 k pogodbi o zaposlitvi z dne 30. 1. 2016 veljavno sklenjen?
- Ali je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni odločilo o pobotnem ugovoru?
- Ali je odločitev o sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi izvršljiva? - Ali je sodišče kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni odločilo o predlogu za sodno razvezo?
- Ali je tožnik upravičeno zavrnil podpis ponujene pogodbe o zaposlitvi kot neustrezne? |
