<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Kazenski oddelek

Sklep I Ips 364/2004
ECLI:SI:VSRS:2004:I.IPS.364.2004

Evidenčna številka:VS22557
Datum odločbe:23.12.2004
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost

Jedro

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je dejansko spremenilo sklep sodišča prve stopnje, ki je pripor zoper obdolženca odpravilo in ga nadomestilo z milejšim ukrepom.

Izrek

Zahteva zagovornice obd. J.K. za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

Višje sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim pravnomočnim sklepom zoper obd. J.K. odredilo pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 2. točki 1. odstavka 432. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Zoper obdolženca je vložen pri Okrajnem sodišču v Ljubljani obtožni predlog zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja nasilništva po 1. odstavku 299. člena KZ in kaznivih dejanj zanemarjanja mladoletne osebe po 1. odstavku 201. člena ter nadaljevanih kaznivih dejanj ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ.

Obdolženčeva zagovornica je zoper navedeni pravnomočni sklep pravočasno vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri ni navedla razlogov (1. do 3. točka 1. odstavka 420. člena ZKP), s katerimi ga izpodbija. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj zahtevi obdolženca ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da pritožbo državne tožilke, vloženo zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 6.12.2004, zavrne kot neutemeljeno.

Vrhovni državni tožilec A.P. v odgovoru, podanem v skladu z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP, predlaga Vrhovnemu sodišču, da zahtevo za varstvo zakonitosti kot nedovoljeno zavrže. Po njegovem stališču napadeni sklep vsebinsko ne pomeni odreditve pripora, temveč spremembo nepravilne odločitve sodišča prve stopnje, ki je obdolžencu odpravilo pripor.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Po podatkih kazenskega spisa je sodišče prve stopnje po vloženem obtožnem predlogu in na predlog državne tožilke zoper obdolženca s sklepom z dne 10.6.2004 na podlagi določbe 2. odstavka 432. člena ZKP odredilo pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. Na podlagi tega sklepa je obdolženec v priporu od 26.6.2004 dalje.

Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju kazenskega postopka v skladu z določbo 3. odstavka 432. člena ZKP vsak mesec dni preizkusilo, ali so še dani razlogi za pripor in ga tudi večkrat podaljšalo, nazadnje s sklepom z dne 2.12.2004. Na glavni obravnavi dne 6.12.2004 je sodišče prve stopnje na predlog zagovornice pripor zoper obdolženca odpravilo, odredilo pa na podlagi določb 195.a člena ZKP prepoved približanja oškodovancem. Zoper sklep o odpravi pripora je okrožna državna tožilka vložila pritožbo. Višje sodišče v Ljubljani je tej pritožbi ugodilo in odredilo pripor zoper obdolženca iz razloga po 2. točki 1. odstavka 432. člena ZKP.

Iz takega poteka odločanja o priporu je razvidno, da je sodišče druge stopnje z izpodbijanim sklepom ne glede na formulacijo v izreku in tudi v obrazložitvi, dejansko spremenilo sklep, s katerim je sodišče prve stopnje pripor zoper obdolženca odpravilo in ga nadomestilo z milejšim ukrepom. Ne gre namreč za situacijo, v kateri bi šlo za pravnomočno odpravo pripora (ki tudi ne bi bil nadomeščen z že navedenim ukrepom) in bi sodišče na predlog državne tožilke vnovič odločalo o tem, ali bo odredilo pripor ali ne. Glede na pravno podlago, ki jo je sodišče uporabilo pri odreditvi (2. odstavek 432. člena ZKP) in pri podaljšanjih (3. odstavek 432. člena ZKP) pripora, za presojo narave izpodbijanega sklepa tudi ni odločilno, da se je sodišče druge stopnje pri odločitvi sicer pravilno sklicevalo na določbo 2. točke 1. odstavka 432. člena ZKP.

Po določbi 4. odstavka 420. člena ZKP se sme med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, vložiti zahteva za varstvo zakonitosti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora pa le v primeru podaljšanja s sklepom senata Vrhovnega sodišča (2. odstavek 205. člena) in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice (2. odstavek 272. člena ZKP).

V obravnavanem primeru, kot je že obrazloženo, gre za spremembo sklepa sodišča prve stopnje, ki po vsebini pomeni zavrnitev predloga obdolženčeve zagovornice za odpravo pripora in za odreditev ukrepa prepovedi približanja po 195.a členu ZKP. Glede na določbe 4.

odstavka 420. člena ZKP zoper takšno odločitev, ki je ni mogoče šteti kot odreditev pripora zoper obdolženca, zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena. Zato je Vrhovno sodišče v skladu z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP zahtevo zagovornice obd. J.K. zavrglo kot nedovoljeno.


Zveza:

ZKP člen 420, 420/4.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yNTM0MQ==