<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Kazenski oddelek

Sodba I Ips 51/99
ECLI:SI:VSRS:2001:I.IPS.51.99

Evidenčna številka:VS21155
Datum odločbe:15.11.2001
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:stroški kazenskega postopka - dolžnost povrnitve stroškov - stroški zagovornika po uradni dolžnosti - stroški pooblaščenca oškodovanca - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja

Jedro

Tudi v primeru, ko je zagovornik postavljen po uradni dolžnosti, mora obsojenec ob pogoju, da je bila izrečena obsodilna sodba, plačati potrebne izdatke in nagrado takega zagovornika. Le v primeru, ko bi bilo zaradi plačila nagrade in potrebnih izdatkov zagovorniku ogroženo obsojenčevo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, se ti stroški izplačajo iz proračunskih sredstev (1. odstavek 97. člena ZKP).

Izrek

Zahteva zagovornika obs. S.E. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

S sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 08.12.1997 je bil obs. S.E. spoznan za krivega kaznivega dejanja spolnega napada na otroka po 1. odstavku 183. člena KZ in obsojen na 2 leti zapora. Po določbi 1. odstavka 49. člena KZ mu je bil v to kazen vštet čas, ki ga je od 22.08.1997 od 8.55 ure dalje prebil v priporu. Naloženo mu je bilo po določbi 1. odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

plačilo stroškov kazenskega postopka, in sicer nagrade pooblaščenca oškodovanca ter povprečnine, prav tako pa odločeno, da mora plačati nagrado zagovornika, stroške kazenskega postopka pa lahko povrne v 5-ih zaporednih mesečnih obrokih. Višje sodišče v Mariboru je s sodbo z dne 05.04.1998 zavrnilo pritožbo obsojenčevega zagovornika kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je tudi, da mora obsojenec plačati povprečnino.

Zagovornik obs. S.E., odvetnik J.K. iz M., je dne 09.07.1998 zoper navedeno pravnomočno sodbo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti iz razlogov po 2. in 3. točki 1. odstavka 240. člena ZKP. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi zahtevi za varstvo zakonitosti in pravnomočno sodno odločbo z dne 18.12.1997 spremeni tako, da obsojenca oprosti plačila stroškov kazenskega postopka v obsegu stroškov po uradni dolžnosti postavljenega zagovornika in stroškov pooblaščenca oškodovanca.

Vrhovni državni tožilec M.V. v odgovoru, podanem po določbi 2.

odstavka 423. člena ZKP, predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zagovornikovo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno. Trditev v zahtevi za varstvo zakonitosti, da je sodišče z izrekom o stroških kršilo določbe Zakona o kazenskem postopku, ni utemeljena, ker ima po določbah 95. in 97. člena ZKP sodišče pravico o stroških odločiti tako, kot je v tem primeru.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Bistvo izvajanj zagovornikove zahteve za varstvo zakonitosti je v trditvi, da je odločitev, s katero je bilo obsojencu naloženo plačilo nagrade po uradni dolžnosti postavljenega zagovornika, ter plačilo nagrade oškodovančevega pooblaščenca, v nasprotju z določbami ZKP, ki urejajo stroške kazenskega postopka. Po določbi 1. odstavka 95. člena ZKP izreče sodišče v sodbi, s katero spozna obdolženca za krivega, da je dolžan povrniti stroške kazenskega postopka. Stroški kazenskega postopka so po določbah 7. in 8. točke 2. odstavka 92. člena ZKP tudi nagrada in potrebni izdatki zagovornika in potrebni izdatki oškodovanca ter nagrada in potrebni izdatki njegovega pooblaščenca. Ker je bil z izpodbijano pravnomočno sodbo obsojenec spoznan za krivega kaznivega dejanja po 1. odstavku 183. člena KZ, mu je sodišče v skladu z navedenimi zakonskimi določbami naložilo tudi plačilo nagrade zagovornika in oškodovančevega pooblaščenca. V zahtevi za varstvo zakonitosti nakazano stališče, da je postavitev zagovornika po uradni dolžnosti zahtevala odločitev, s katero bi obsojenca sodišče moralo oprostiti povrnitve stroškov kazenskega postopka, ni pravilno. Tudi v tem primeru mora ob pogoju, da je bila izrečena obsodilna sodba, obsojenec plačati potrebne izdatke in nagrado zagovornika, ki mu ga je postavilo sodišče. Samo v primeru, če bi sodišče ugotovilo, da bi bilo ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, če bi moral plačati zagovorniku nagrado in potrebne izdatke, se ti izplačajo iz proračunskih sredstev (1. odstavek 97. člena ZKP). Sodišče je z izpodbijano pravnomočno sodbo ugotovilo obsojenčeve dohodke in premoženjske razmere ter jih ocenilo in zaključilo, da je zmožen povrniti stroške kazenskega postopka tudi v obsegu, ki ga napada zahteva za varstvo zakonitosti. Zato ni kršilo navedenih določb kazenskega postopka.

Ostale v zahtevi za varstvo zakonitosti vsebovane navedbe očitajo sodišču, da je pri ugotavljanju obsojenčevega gmotnega položaja zanemarilo vrsto pomembnih in odločilnih okoliščin. Ko opozarja na višino pokojnine, ki jo prejema obsojenec, ter na obveznost plačevanja dolgoročnega kredita za osebni avtomobil in se ob tem zavzema za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka, izhaja iz lastne ocene dejanskih okoliščin, ki so odločilne za presojo, ali je obsojenec sposoben povrniti stroške kazenskega postopka. To pa pomeni, da uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi katere ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da niso podane kršitve zakona, ki jih uveljavlja zagovornik in je zato njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).


Zveza:

ZKP člen 92, 92/2-7, 92/2-8, 95, 95/1, 97, 97/1, 420, 420/2.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yMzk1Ng==