<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sodba I Up 171/98
ECLI:SI:VSRS:2001:I.UP.171.98

Evidenčna številka:VS13532
Datum odločbe:04.04.2001
Področje:DRŽAVLJANSTVO
Institut:pridobitev državljanstva z naturalizacijo

Jedro

Zagotovljeno stanovanje in trajni vir preživljanja mora prosilec za pridobitev državljanstva izkazati že v upravnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 453/97-10 z dne 10.9.1998.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo, s katero je tožnik izpodbijal odločbo tožene stranke z dne 20.1.1997. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije.

Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje v upravnem sporu presojalo izpodbijano odločbo, zlasti zaradi spornega vprašanja, ali tožnik izpolnjuje pogoj za pridobitev državljanstva iz 4. točke 1. odstavka 10. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-1, 30/91-1, 38/92, 61/92 - odl.US, 61/92 - odl.US, 13/94, 13/95 - odl.US in 29/95, v nadaljevanju: ZDRS), ki mora biti izpolnjen tudi za prosilce državljanstva po 12. členu ZDRS. Sodišče je iz upravnih spisov ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je navajal tožnik v tožbi, ki je v tem, da se z ženo in otrokoma preživljajo le z denarnim nadomestilom, ki ga prejema njegova žena in z otroškim dodatkom. Tudi devizni prihranki so nižji, kot jih navaja v tožbi. Sodišče se je pridružilo stališču tožene stranke, da v konkretnem primeru pogoj zagotovljene trajne materialne in socialne varnosti ni izpoljen, saj nobeden izmed virov za preživljanje, ki so izkazani v izpodbijani odločbi in upravnih spisih, ni trajni vir za preživljanje v smislu ZDRS in Uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo (Uradni list RS, št. 47/94). Glede novih navedb v tožbi se je sodišče oprlo na določbo 14. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 65/97, v nadaljevanju ZUS), zlasti glede navedbe o nedograjeni stanovanjski hiši, kar bi lahko navedel tožnik že pred izdajo izpodbijane odločbe tožene stranke.

S pritožbo tožeča stranka izpodbija sodbo iz vseh pritožbenih razlogov 72. člena ZUS in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in ugodi tožbi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje, ki naj opravi glavno obravnavo. Navaja, da je vložil prošnjo za sprejem v državljanstvo brez ustrezne pravne pomoči, od vložitve prošnje za sprejem v državljastvo Republike Slovenije v letu 1992 pa do vročitve odločbe tožene stranke (24.2.1997) in nato vložitve tožbe (25.3.1997) pa so se dejanske razmere pri njem spremenile v toliki meri, da je moral v tožbi navajati nova dejstva oziroma nove dokaze. Zato bi moralo sodišče prve stopnje opraviti glavno obravnavo. Tudi v pritožbi je navedel nove dokaze, in sicer, da se je po izdaji izpodbijane sodbe njegova žena zaposlila za nedoločen čas kot finančni referent. Ponovil je svoje dosedanje navedbe, da je bil rojen v L., kjer se je tudi šolal. Poročen je s Slovenko, državljanko Republike Slovenije, s katero ima dve hčerki, ki sta seveda slovenski državljanki. Vseskozi živi v Sloveniji, nikoli ni bil kaznovan, niti pri sodniku za prekrške. Z dodatno vlogo je poslal sodišču še pogodbo o svoji zaposlitvi za nedoločen čas, sklenjeni po vložitvi pritožbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Že v tožbi (in nato še v pritožbi) je tožnik navajal nova dejstva in dokaze. Navajal in dokazoval je s kupoprodajno pogodbo z dne 12.2.1997 nakup stanovanja v L., s tem pa tudi drugačno materialno stanje, kot je bilo ugotovljeno v upravnem postopku. Zagotovljeno stanovanje in trajni vir preživljanja, najmanj v višini, ki omogoča materialno in socialno varnost (v tožbi zatrjevana redna zaposlitev tožnikove žene, sedaj pa zatrjevana tudi redna zaposlitev tožnika samega), so pogoj, ki ga tožnik ni izpolnjeval in zaradi katerega je bila njegova prošnja za sprejem v državljanstvo zavrnjena.

Sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča zakonito ni presojalo zatrjevanih novih dokazov in se pri tem pravilno oprlo na določbo 3. odstavka 14. člena ZUS, po kateri v upravnem sporu stranke ne smejo navajati novih dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta, ki se izpodbija v upravnem sporu.

Pritožbeno sodišče dodaja, da se v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov le na podlagi dokazov, zbranih in znanih v upravnem postopku, na podlagi katerih je odločal upravni organ prve stopnje. Izjemoma lahko sodišče odloča tudi na podlagi novih dokazov, vendar le tedaj, če jih stranke v upravnem postopku brez svoje krivde niso mogle predlagati. Tožnik pa je imel možnost predlagati dokaz o nakupu stavbnega zemljišča, posredno s tem pa tudi drugačnega (boljšega) materialnega položaja, kot je bil ugotovljen v upravnem postopku. Tožnikova dolžnost pa je bila, da v upravnem postopku predloži vse potrebne dokaze, da bi s tem dokazal izpolnjevanje manjkajočih pogojev za pridobitev državljanstva. Na to njegovo dolžnost ga je upravni organ v letu 1996 tudi ustno in pisno opozoril. Zatrjevano izpolnjevanje pogojev, doseženo po zaključenem upravnem postopku, pa bo tožnik lahko uveljavljal v novem upravnem postopku.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.


Zveza:

ZDRS člen 10, 10/1-4. ZUS člen 14.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xNjI2NA==