<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sodba II Ips 750/95
ECLI:SI:VSRS:1995:II.IPS.750.95

Evidenčna številka:VS01980
Datum odločbe:12.12.1995
Opravilna številka II.stopnje:VSM Cp 1564/94
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:dolžnost preživljanja - zvišanje preživnine

Jedro

Preživnino, določeno z dogovorom po 130. čl. zakona, sodišče spremeni, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena (5.odst. 132. čl. ZZZDR). Podlaga za novo določitev preživnine je celovita presoja sedanjih razmer na strani obeh pravdnih strank, podobno kot ob prvi določitvi preživnine. Zato ni pomembno, koliko bi zdaj znesla valorizirana prvotna preživnina, ampak so pomembne okoliščine ob ponovnem odločanju o preživnini.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena. Stranki trpita vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku. Zvišalo je preživnino, določeno z dogovorom z dne 13.1.1993 in valorizirano avgusta 1994 na 14.659,00 Sit, ki jo mora plačevati toženka ml. tožniku, na 15.000,00 Sit mesečno od 1.5.1994 dalje, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. Ugotovilo je, da se od začetka leta 1993, ko je bila preživnina na novo določena, razmere niso spremenile toliko, da bi bilo treba zaradi tega preživnino zvišati. Neznatno zvišanje temelji na toženkinem soglasju.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in je zvišalo preživnino na 20.000,00 Sit. Izhajalo je iz ugotovitve, da je tožnik zdaj star 13 let, ko se je nazadnje določala preživnina, pa je bil star 7 let. Trinajstletni izjemno nadarjeni otrok potrebuje več, da se mu omogoči razvoj. Toženka zvišano preživnino zmore.

Proti tej sodbi vlaga revizijo tožeča stranka. Uveljavlja revizijske razloge zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je pravilen pristop sodišča druge stopnje, ki primerja razmere ob času prvega in sedanjega sojenja. Napačno bi bilo izhajati iz razmer v času, ko je bila preživnina določena z dogovorom, kajti tedaj se je preživnina znižala na toženkino željo, ker so se ji razmere zaradi šolanja poslabšale. Tedaj sta stranki soglašali, da je dogovor začasen in se bo po končanem šolanju preživnina določila znova. Če ne bi bilo dogovora, bi preživnina v času sojenja na prvi stopnji na podlagi valorizacij znašala 22.705,27 Sit mesečno. Glede na to pomeni preživnina, določena z izpodbijano sodbo, realno znižanje, ne pa zvišanje. Opozarja na preživninske potrebe ml. tožnika in na premoženjske razmere obeh roditeljev. Predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo in v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da razveljavi obe sodbi v zavrnilnem delu in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka v odgovoru na revizijo zanika, da bi bil dogovor z dne 13.1.1993 začasen in meni, da bi bilo treba ugotavljati, ali so se razmere spremenile, le glede na ta dogovor. Predlaga, da revizijsko sodišče zavrne revizijo kot neutemeljeno.

Državno tožilstvo Republike Slovenije se o reviziji ni izjavilo ( 3. odst. 390.čl. zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Dogovor o preživnini, sklenjen dne 13.1.1993 pri Centru za socialno delo, je sklenjen v skladu z določbo 130.čl. zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ( v nadaljnjem ZZZDR) in je izvršilni naslov ter se valorizira po 132.čl. zakona. Preživnino, določeno z dogovorom po 130.čl. zakona, sodišče spremeni, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena (5. odst. 132.čl. ZZZDR). Ko je sodišče druge stopnje zvišalo preživnino, določeno z dogovorom, je s tem odločilo o temelju zahtevka v tem smislu, da je pritrdilo navedbam tožeče stranke o spremenjenih razmerah. V tem obsegu je tožnik uspel. Ker vlaga revizijo samo on, revizijsko sodišče v to odločitev ne more posegati. V zvezi z obsegom zvišanja preživnine je sodišče druge stopnje ugotovilo, da so toženkine premoženjske razmere boljše, ker zasluži več kot tožnikov oče. Zato mora toženka prispevati večji delež k stroškom tožnikovega preživljanja. Upoštevajoč njene možnosti je določilo preživninski prispevek v znesku 20.000,00 mesečno. Po presoji revizijskega sodišča ta znesek ustreza toženkinim možnostim in tožnikovim potrebam. To je kriterij za določitev preživnine (129.čl. ZZZDR). Potem, ko je sodišče ugotovilo spremenjene okoliščine kot temelj za spremembo doslej dogovorjene preživnine, se preživnina določi glede na okoliščine ob sojenju. Zato je napačno stališče tožeče stranke, ko uveljavlja zvišanje preživnine glede na primerjavo razmer ob prvem sojenju leta 1988 s sedanjimi. Podlaga za novo določitev preživnine je celovita presoja sedanjih razmer na strani obeh pravdnih strank, podobno kot ob prvi določitvi preživnine. Zato ni pomembno, koliko bi zdaj znesla valorizirana prvotna preživnina, ampak so pomembne okoliščine ob ponovnem odločanju o preživnini.

Glede na navedeno je po presoji revizijskega sodišča preživnina, določena z izpodbijano sodbo, pravilna. Ni utemeljen revizijski očitek, da je ugotovitev o spremenjenih razmerah v nasprotju z odločitvijo, po kateri je preživnina nižja od valorizirane prvotne preživnine. Tak rezultat sam po sebi ni niti materialnopravno nepravilen, niti ne pomeni kršitve postopka. Spreminja se namreč zadnja določena preživnina, to pa je preživnina po dogovoru z dne 13.1.1993, nazadnje valorizirana avgusta 1994 na znesek 14.659,00 Sit. Zvišanje te preživnine na 20.000,00 Sit mesečno je neodvisno od prvotno določene preživnine. Dogovor pri centru za socialno delo je z zakonom predviden veljaven način določitve preživnine (130.čl. ZZZDR). Po 5. odstavku 132.čl. ZZZDR sodišče spremeni preživnino, določeno po 130.čl. zakona, kadar taka preživnina predstavlja zadnjo določitev.

Uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386.čl. ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na 1. odst. 166. in 1. odst. 155.čl. ZPP. Revizijski odgovor ni prispeval k rešitvi zadeve, zato stroški zanj niso bili potrebni in jih mora nositi tožena stranka sama.


Zveza:

ZZZDR člen 130, 132, 132/5.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMTM1