<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

VSRS sklep II Ips 205/2016
ECLI:SI:VSRS:2016:II.IPS.205.2016

Evidenčna številka:VS0018533
Datum odločbe:01.09.2016
Opravilna številka II.stopnje:VSC II Cp 325/2016
Senat:Anton Frantar (preds.), Janez Vlaj (poroč.), mag. Nina Betetto, Vladimir Horvat, mag. Rudi Štravs
Področje:NEPRAVDNO PRAVO
Institut:namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - kapacitete zavoda - prostorska stiska - duševna motnja - duševna manjrazvitost

Jedro

Kot je Vrhovno sodišče pojasnilo že v sklepu II Ips 155/2016 z dne 16. 6. 2016, bi ob ugotovitvi, da se vsi v postopek pritegnjeni socialno varstveni zavodi soočijo z enakimi postopkovnimi problemi kot revident, bila edina preostala alternativa v rezervi le še ta, da se socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme, sploh ne določi - kar pa bi bilo nezakonito in protiustavno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se A. A., rojenega ..., sprejme v varovani oddelek Socialnovarstvenega zavoda Hrastovec, za dobo 1 (enega) leta.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo udeleženca postopka zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje je udeleženec postopka vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da pogoj iz 74. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) v konkretnem primeru ni bil izpolnjen, saj iz predloga predlagatelja izhaja, da naj bi bile vedenjske težave nasprotnega udeleženca povezane z zapoznelim spolnim razvojem in ne z duševno motnjo v ožjem smislu. Kljub drugačnemu naziranju izvedenke sodišče razhajanj ni razjasnilo. Napačen je zaključek sodišča, da diagnoza atipični avtizem ni podlaga odločitvi v tej zadevi. Gre namreč za bistveno osebno okoliščino, po kateri se nasprotni udeleženec loči od ostalih oseb z duševnimi motnjami, ki izpolnjujejo druge pogoje za institucionalno varstvo v varovanem oddelku. Bistveno je dejstvo, da nasprotni udeleženec kot avtist potrebuje posebno strokovno oskrbo in varstvo, kar je sodišče dolžno upoštevati na podlagi 79. člena ZDZdr. Revident poudarja, da nasprotnemu udeležencu ne morejo nuditi ustrezne vsakodnevne oskrbe in varstva, ker ima nasprotni udeleženec kot avtist posebne osebne potrebe, ki jo lahko zagotavlja le za tovrstno obravnavo usposobljen specializiran zavod. Varovani oddelek revidenta pa je popolnoma zaseden, poleg tega se tam nahaja velika koncentracija ljudi z najhujšimi oblikami duševnih motenj, kar posledično pomeni, da revident ne bo mogel zagotavljati potrebne varnosti nasprotnemu udeležencu. Glede na dejstvo, da nasprotni udeleženec nikoli pred tem ni bil v institucionalni oskrbi, ampak so uspeli zanj skrbeti starši sami, njegovo zdravstveno stanje pa se je v psihiatrični bolnišnici izboljševalo, bi bilo nedvomno potrebno počakati z njegovo premestitvijo in mu zagotoviti oskrbo in varstvo v za to primerni ustanovi. Pojasni, zakaj sodne odločbe ni mogoče zakonito izpolniti. Navaja razloge, zakaj je napačno naziranje višjega sodišča o neutemeljenosti ugovora udeleženca postopka o krajšem roku namestitve nasprotnega udeleženca. Predlaga, da se sklepa sodišč razveljavita in se vrne zadeva v novo odločanje sodišču prve stopnje ter podrejeno, da se sklepa sodišč druge in prve stopnje spremenita tako, da nasprotni udeleženec ne bo premeščen k revidentu.

4. Nasprotni udeleženec je podal odgovor na revizijo in predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Sistem zdravstvene in socialnovarstvene skrbi na področju duševnega zdravja in njene nosilce ter pravice osebe med zdravljenjem v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice oziroma med obravnavo v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda in v nadzorovani obravnavi ureja Zakon o duševnem zdravju(1) - ZDZdr (prvi odstavek 1. člena navedenega zakona). Ta natančno predpisuje postopke sprejema osebe (i) na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, (ii) v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, (iii) v nadzorovano obravnavo.

7. Varovani oddelek je oddelek v socialno varstvenem zavodu, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji (17. točka 2. člena ZDZdr). Brez privolitve se oseba sprejme v obravnavo v varovanem oddelku, če je akutno bolnišnično zdravljenje končano ali ni potrebno; če oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; če je to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja; če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi) in če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva (75. člen v zvezi s 74. členom ZDZdr).

8. Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenke, V.F., ugotovilo, da gre pri nasprotnem udeležencu za hudo duševno manjrazvitost z vedenjsko problematiko in da je pri njem tako podana duševna bolezen oziroma motnja (četrta alineja prvega odstavka 74. člena ZDZdr). Že sodišče druge stopnje je sedaj revidentu pravilno pojasnilo, da ugotovitev izvedenke, da je pri nasprotnem udeležencu podan tudi atipični avtizem, ni ostala spregledana in je bila pravilno ovrednotena že v 14. točki obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje, kjer je sodišče povzelo, da je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima nasprotni udeleženec hudo motnjo presoje realnosti in ni sposoben obvladovati svojega ravnanja. Da je duševna manjrazvitost duševna motnja, pa se je Vrhovno sodišče že izreklo(2). Pri nasprotnem udeležencu bolnišnično zdravljenje ni več potrebno, ker ni več terapevtskih možnosti po izboljšanju. Potreben je stalni nadzor, ki ga v domačem okolju, zaradi hude vedenjske problematike, s hudim psihomotoričnim nemirom ter hetero in avtoagresivnim vedenjem v sklopu hude duševne manjrazvitosti, ni mogoče organizirati. Izven oddelka pod posebnim nadzorom bi zaradi duševne motnje ogrožal svoje zdravje in življenje. Sodišče je na podlagi izvedenkinega mnenja poudarilo, da je nasprotni udeleženec povsem odvisen od tuje nege, pomoči pri vseh življenjskih aktivnostih in tudi pri varovanju pred vsemi nevarnostmi, in če ni nadzorovan in voden, ogroža svoje zdravje in življenje. Možnosti za zdravljenje v nadzorovani obravnavi po mnenju izvedenke ni več. Pritožbeno sodišče je presoji sodišča prve stopnje pritrdilo.

9. V skladu z 79. členom ZDZdr v postopku odločanja o sprejemu in premestitvi v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča sodišče pri določitvi socialno varstvenega zavoda upošteva želje in osebne okoliščine osebe ter morebitni predlog najbližje osebe. Pred odločitvijo sodišče pridobi tudi mnenje socialno varstvenega zavoda, v katerega naj bi bila oseba sprejeta oziroma premeščena. V konkretnem primeru je sodišče opravilo poizvedbe pri socialnovarstvenih zavodih, ki imajo po javno dostopnih podatkih na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, verificirane varovane oddelke za osebe s težavami v duševnem zdravju in za osebe z več motnjami (Socialnovarstveni zavod Hrastovec, Dom Nine Pokorn Grmovje, Dutovlje in Dom Lukavci). K podaji mnenja pa je sodišče pozvalo še Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marjana Borštnarja, Dornava. Slednji je sodišču odgovoril, da ne izpolnjujejo pogojev, saj nimajo varovanega oddelka. Enako velja tudi za kateri koli drug zavod, ki ni na seznamu Ministrstva.

10. Sodišče prve stopnje je v 15. točki obrazložitve sodbe povzelo prejete odgovore, iz katerih izhaja, da se vsi spopadajo s prostorsko stisko, nekateri pa tudi ne morejo zagotoviti varovanja potreb nasprotnega udeleženca glede na njegovo duševno motnjo. Pri izbiri zavoda se je sodišče oprlo na mnenje izvedenke F.Ž., ki je napotitev v varovano enoto Socialno varstvenega zavoda Hrastovec utemeljila s tem, da imajo tam tudi oddelek za duševno manj razvite in strokovno osebje za ustrezno ravnanje in varovanje oseb z intelektualnim primanjkljajem. Po njenem mnenju primernejšega zavoda za nasprotnega udeleženca v Sloveniji ni. Iz odgovora na revizijo izhaja, da se kljub vsem navedbam revidenta (da so prezasedeni, da obstaja resna nevarnost za sposobnost zagotavljanja varstva nasprotnemu udeležencu, o primernosti nasprotnega udeleženca glede na „duševni profil“ revidentovih varovancev), nasprotni udeleženec strinja z odrejeno namestitvijo. Z odrejeno namestitvijo se je strinjal tudi Center za socialno delo. Iz navedenega sledi, da so neutemeljeni revizijski očitki, da sodišči nista upoštevali navedb revidenta, ki jih je s tem v zvezi podal v pritožbi.

11. Kot je Vrhovno sodišče pojasnilo že v sklepu II Ips 155/2016 z dne 16. 6. 2016, bi ob ugotovitvi, da se vsi v postopek pritegnjeni socialno varstveni zavodi soočajo z enakimi prostorskimi problemi kot revident, bila edina preostala alternativa v resnici le še ta, da se socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme, sploh ne določi. Ker ni drugega državnega organa, ki bi bil po veljavni zakonodaji pristojen določiti konkretni socialno varstveni zavod, bi bila takšna (ne)odločitev nezakonita in protiustavna. Nezakonita zato, ker bi sodišče ne udejanjilo obveznosti odločiti po drugem odstavku 48. člena ZDZdr, protiustavna pa zato, ker bi bile ogrožene ustavno varovane dobrine. Pojasnjeno je bilo tudi, da podzakonski akt, na katerega se tudi v konkretnem primeru sklicuje revident, ne more derogirati zakonskih pravil. Očitno je, da je pravno polje za reševanje problema, ki ga razgrinja revident, drugje - to pa je v ustreznem ukrepanju izvršilne veje oblasti.

12. Nedvomno bo država morala zagotoviti vsem zavodom z verificiranimi varovalnimi oddelki dodatne prostorske, tehnične in kadrovske zmožnosti, vendar želja revidenta, da bi se to zgodilo v najkrajšem možnem času ne more biti razlog za krajšo namestitev od enega leta.

13. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da revizija udeleženca postopka ni utemeljena, zato jo je na podlagi četrtega odstavka 384. člena v zvezi s 378. členom ZPP in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku zavrnilo.

----

(1) Uradni list RS 77/2008.

(2) Glej sklep VS RS 36/2010 z dne 4. 2. 2010.


Zveza:

ZDZdr člen 17, 48, 74, 79. ZNP člen 37.
Datum zadnje spremembe:
12.10.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk4Mzg3