<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Kazenski oddelek

Sodba I Ips 21607/2010-130
ECLI:SI:VSRS:2014:I.IPS.21607.2010.130

Evidenčna številka:VS2006864
Datum odločbe:09.01.2014
Opravilna številka II.stopnje:VSL II Kp 21607/2010
Senat:Marko Šorli (preds.), Vesna Žalik (poroč.), mag. Kristina
Ožbolt, Maja Tratnik, Barbara Zobec
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev - rok za zahtevo za izločitev - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa

Jedro

Če v zakonskem roku ni uveljavljena pravica zahtevati izločitev sodnika (prekluzija), ni mogoče uveljavljati, da naj bi bila storjena procesna kršitev po drugem odstavku 371. člena ZKP kot posledica kršitve iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP.

Izrek

I. Zahtevi obsojenih J. P. in B. P. se zavrneta.

II. Obsojenega J. P. se oprosti plačila sodne takse.

III. Obsojena B. P. je dolžna plačati 250,00 EUR sodne takse.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Krškem je obsojena J. P. in B. P. spoznalo za kriva kaznivega dejanja krive izpovedbe po tretjem odstavku 284. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Obsojenega J. P. je spoznalo za krivega še kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 256. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ). Obsojencema je izreklo pogojni obsodbi, v katerih je obema za kaznivo dejanje krive izpovedbe določilo kazen sedem mesecev zapora, za kaznivo dejanje ponarejanja listin pa je obsojenemu J. P. določilo kazen tri mesece zapora ter mu nato po določbah o steku določilo enotno kazen devet mesecev zapora. Določilo je preizkusno dobo v trajanju dveh let. Odločilo je, da sta obsojenca dolžna plačati stroške kazenskega postopka ter sodno takso. Višje sodišče je delno ugodilo pritožbi zagovornika obsojenega J. P. ter sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je obsojenca oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje ponarejanja listin. Obsojencu je določilo za kaznivo dejanje krive izpovedbe kazen sedem mesecev zapora. V ostalem pa je pritožbo zagovornika obsojenca in v celoti pritožbo obsojene B. P. zavrnilo kot neutemeljeni in v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da je obsojena B. P. dolžna plačati sodno takso.

2. Zoper pravnomočno sodbo sta obsojenca vložila zahtevi za varstvo zakonitosti. Predlagala sta, naj Vrhovno sodišče zahtevama ugodi ter izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Vrhovni državni tožilec je v pisnem odgovoru na zahtevi, podanem na podlagi določbe drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), predlagal, naj se zahtevi za varstvo zakonitosti zavržeta. Zahtevi izpodbijata naloga za plačilo sodne takse in plačilo stroškov kazenskega postopka, česar z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dovoljeno izpodbijati in Vrhovno sodišče ni pristojno za odločanje o navedenih ugovorih. Obsojena B. P. v svoji zahtevi uveljavlja izključno razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga glede na določbo drugega odstavka 420. člena ZKP ni dovoljeno uveljavljati. Tudi obsojeni J. P. v zahtevi uveljavlja zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ki jo povezuje s pristranskostjo okrožnega sodišča in nepravičnostjo višjega sodišča pri odločanju v zadevi. Kršitev zakona ne konkretizira in vsebinsko ne opredeli. Tudi njegova zahteva tako ne uveljavlja nobene od dopustnih podlag za varstvo zakonitosti.

4. O odgovoru državnega tožilca se obsojenca nista izjavila.

5. Zahtevi za varstvo zakonitosti nista utemeljeni.

6. Zahtevo za varstvo zakonitosti je po določbi prvega odstavka 420. člena ZKP mogoče vložiti zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in zaradi drugih kršitev kazenskega postopka, če so te vplivale na zakonitost sodne odločbe; v tem primeru mora vložnik zahteve izkazati kršitev in obrazložiti njen vpliv na to, da je odločba nezakonita. Kot razlog za vložitev zahteve je izrecno izključeno uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP). Pri odločanju se Vrhovno sodišče omeji na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v zahtevi (prvi odstavek 424. člena ZKP), ki morajo biti konkretizirane in ne le poimensko navedene.

7. V svoji vlogi obsojenca podajata ugovore zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 18. 9. 2012, prejeti plačilni nalog za plačilo sodne takse in nalog za plačilo stroškov kazenskega postopka. Celotna vloga je bila predložena Vrhovnemu sodišču v obravnavanje. Državni tožilec pravilno navaja v odgovoru na zahtevi, da Vrhovno sodišče ni pristojno odločati o ugovorih zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse in nalog za plačilo stroškov kazenskega postopka. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje o obeh ugovorih odločilo ter s sklepom II K 21607/2010 z dne 14. 3. 2013 ugodilo predlogu obsojenega J. P. za oprostitev plačila sodne takse ter predlogu obsojene B. P. za obročno plačilo sodne takse za sodbi sodišč prve in druge stopnje, tako da je obsojenka sodno takso dolžna plačati v petih zaporednih mesečnih obrokih. S sklepom II K 21607/2010 z dne 6. 6. 2013 pa je prvostopenjsko sodišče, ki je ugovor zoper plačilo stroškov postopka štelo kot predlog za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka, odločilo, da se predlog zavrne, ker je bil podan po roku, določenem v četrtem odstavku 95. člena ZKP.

8. V navedbah, ki jih je mogoče šteti kot uveljavljanje izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno sodbo, to je zahtevo za varstvo zakonitosti, obsojenca ne uveljavljata nobenega izmed razlogov, s katerimi lahko izpodbijata pravnomočno sodbo. Navajata, da dejanja, za katerega sta bila spoznana za kriva, nista storila ter drugače kot sodišče v pravnomočni sodbi ocenjujeta in vrednotita izvedene dokaze, na katere je sodišče oprlo svojo odločitev. Z navedbami zatrjujeta, da odločilna dejstva, na katerih temelji uporaba kazenskega zakona, niso pravilno ugotovljena. Uveljavljata torej razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga z zahtevo za varstvo zakonitosti glede na izrecno izključitev v določbi drugega odstavka 420. člena ZKP ni dovoljeno uveljavljati. Obsojenca trdita še, da nista bila deležna nepristranskega sojenja, saj si je sodišče že v naprej ustvarilo mnenje o zadevi. Ne le, da trditve ne konkretizirata, kršitve, ki jo nakazujeta, tudi ne moreta uveljavljati z zahtevo za varstvo zakonitosti. Nakazujeta uveljavljanje izločitvenega razloga po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP. Po določbi drugega odstavka 41. člena ZKP mora stranka zahtevati izločitev sodnika prve stopnje takoj, ko izve za razlog izločitve, vendar najpozneje do konca glavne obravnave. Obsojenca v zakonskem roku nista izkoristila pravice zahtevati izločitev sodnice prve stopnje, za kar ni bilo nikakršnih objektivnih ovir. Ker v zakonskem roku te pravice nista uveljavljala, tako tudi ne moreta, ker je rok zamujen in sta prekludirana, uveljavljati, da naj bi bila storjena procesna kršitev po drugem odstavku 371. člena ZKP, kot posledica kršitve iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP.

9. Po navedenem je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti obeh obsojencev zavrnilo. Po določbi 425. člena ZKP se zahteva za varstvo zakonitosti zavrne tudi takrat, kadar je vložena zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

10. Ob upoštevanju premoženjskih razmer obsojenega J. P., ugotovljenih v pravnomočnem sklepu sodišča prve stopnje, s katerim ga je oprostilo plačila sodne takse, je Vrhovno sodišče na podlagi določbe četrtega odstavka 95. člena ZKP v zvezi z 98. a členom ZKP obsojenca plačila sodne takse oprostilo. Na podlagi določbe prvega odstavka 95. člena ZKP v zvezi z 98. a členom ZKP je odločilo, da je obsojena B. P. dolžna plačati sodno takso. Odločitev je sprejelo ob upoštevanju ugotovljenih premoženjskih razmer obsojenke v sklepu sodišča prve stopnje, s katerim ji je bilo naloženo obročno plačilo sodne takse ter ob upoštevanju trajanja in zahtevnosti postopka. Sodno takso je odmerilo po tarifnih številkah 7112, 7113 in 7152 Zakona o sodnih taksah.


Zveza:

ZKP člen 39, 39/1-6, 41, 371, 371/2, 420, 420/2.
Datum zadnje spremembe:
24.03.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDYzNTM1