Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7648cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Ng==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba I Ips 18390/2010-130Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.12.2013bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja - spolni napad na osebo, mlajšo od 15 letGlede na to, da iz konkretnega opisa dejanja, kot je navedeno v izreku, izhaja očitek dveh kaznivih dejanj (eno po tretjem, drugo pa po četrtem odstavku 183. člena KZ, ki jih je sicer pravno opredelilo kot eno - nadaljevano kaznivo dejanje), sodišči v izpodbijanih sodbah nista prekoračili obtožbe s tem, ko ugotavljata, da je bilo dejanje kot je opisano v izreku storjeno na škodo dveh oškodovank in da je to okoliščino upoštevalo tudi pri odmeri kazni.
Sodba I Ips 21607/2010-130Vrhovno sodiščeKazenski oddelek09.01.2014bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev - rok za zahtevo za izločitev - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusaČe v zakonskem roku ni uveljavljena pravica zahtevati izločitev sodnika (prekluzija), ni mogoče uveljavljati, da naj bi bila storjena procesna kršitev po drugem odstavku 371. člena ZKP kot posledica kršitve iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP.
Sodba I Ips 89964/2010-130Vrhovno sodiščeKazenski oddelek09.05.2013bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvedenstvo – izločitev izvedenca – nepristranskost izvedenca – obvestilo o seji pritožbenega senata – obramba z zagovornikom - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusaDejstvo, da je postavljeni izvedenec izdelal izvedensko mnenje v (neki) drugi (pravdni) zadevi, ter mnenje obsojenca, da izvedenčevo delo ni bilo opravljeno korektno in nepristransko, ob tem, da niso podane nobene druge okoliščine, ki bi vzbujale dvom v izvedenčevo nepristranskost, ne izkazujejo kršitve 6. točke 39. člena v zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP.
VSRS sodba III Ips 130/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.02.2016povrnitev premoženjske škode - prodajna pogodba - odgovornost za pravne napake - najemno razmerje na prodani nepremičnini - zemljišče - refleksna škoda - izgubljeni dobiček - posredna škoda - škoda zaradi izgube zaupanja - vmesna sodbaTretji odstavek 468. člena OZ pogojuje uveljavljanje zahtevka kupca zaradi napake kupljene stvari po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti le na primere nastanka škode na drugih njegovih dobrinah. Gre za izjemo glede predpostavk in časovnih okvirov pri uveljavljanju povrnitve škode, ki je vezana le na t. i. refleksno škodo. Vendar pa vtoževana škoda iz naslova izgubljenega dobička zaradi izpada dohodka od oddaje parkirišč ne predstavlja refleksne škode. Vtoževana škoda zaradi izgubljenega dobička je namreč škoda, ki je nastala kot normalna posledica pravne napake dela zemljišča. Vtoževana škoda je neposredna posledica omejene rabe 19 parkirišč kot dela kupljene nepremičnine, ki je zaradi s pravnim prednikom tožnice sklenjeno najemno pogodbo v tem delu obremenjena s pravno napako (tretji odstavek 490. člena OZ).
VSRS Sklep I Ips 32989/2012-130Vrhovno sodiščeKazenski oddelek12.05.2016zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – stroški kazenskega postopka – dolžnost povrnitve stroškov – ločljivost stroškov, nastalih za dejanja, za katera obdolženec ni obsojenObsojenec mora povrniti vse stroške postopka, če se stroški oprostilnega ali zavrnilnega dela sodbe ne dajo izločiti iz skupnih stroškov.
VSRS sodba II Ips 130/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek01.12.2016prodajna pogodba - nepremičnina - dvojna prodaja - ničnost - dobra vera pridobitelja - nedopusten namen - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - kršitev moralnih norm - preskakovanje pravnih sredstevToženca sta prodajno pogodbo sklenila z nedopustnim namenom, da tožnici onemogočita uveljavljanje zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine, takšen dogovor pa ne more uživati pravnega varstva, niti toženca kot nedobrovernega kupca ne more varovati načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
VSRS Sklep I R 130/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.11.2017določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopkuRazlog, s katerim utemeljuje predlog po 67. členu ZPP, je, da je tožnica zaposlena kot pravosodna svetovalka na Višjem sodišču v A., pred tem pa je bila kot pravosodna svetovalka zaposlena prav na Okrožnem sodišču v A.
VSRS Sklep I Up 130/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.06.2017začasna odredba - pritožbene novote - delna zapora ceste - neizkazana težko popravljiva škoda - javna koristSplošne navedbe, da so prizadeti njihovi interesi in da jim nastaja težko popravljiva škoda, za izkazovanje take škode ne zadoščajo. Stranka mora podati celovito utemeljitev že v sami zahtevi za izdajo začasne odredbe.
VSRS Sklep II DoR 130/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.10.2017predlog za dopustitev revizije - izročitev zapuščine - odkup terjatve - neupravičena pridobitev - zavrnitev predloga za dopustitev revizijePogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
VSRS Sklep X Ips 130/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.05.2017dovoljenost revizije - denacionalizacija - vrednostni spor - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - obnova denacionalizacijskega postopkaPo ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča v sporu o dovolitvi obnove, za kar gre tudi v obravnavani zadevi, saj je tožena stranka zavrgla revidentov predlog za obnovo upravnega postopka (denacionalizacije), vložen iz razloga po 1., 3. in 4. točki 260. člena ZUP, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti. Denarna vrednost tudi ne izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Na drugačno odločitev s strani revidenta določena vrednost spornega predmeta ne more vplivati.
VSRS Sklep I R 130/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.09.2018določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - zavrnitev predlogaPredsednik sodišča, s katerim je tožeča stranka pred leti imela spor in je obenem tudi znanec toženca, v obravnavani zadevi ni razpravljajoči sodnik. Predvidevanje tožeče stranke, da zaradi poznanstva med predsednikom sodišča in razpravljajočo sodnico ne bo deležna poštenega postopka, je povsem nekonkretizirano in že zato neutemeljeno. Predsednik sodišča namreč ne more vplivati na odločanje v posameznih zadevah. Sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon (3. člen Zakona o sodiščih), pri uresničevanju svojih pravic pa mora vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja (2. člen Zakona o sodniški službi).
VSRS Sodba II Ips 130/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.10.2018skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - delitev dela skupnega premoženja - sporazum o razdružitvi skupnega premoženja - navidezna (simulirana) pogodbaNujen pogoj za nastanek navidezne pogodbe je, da se stranke strinjajo o njeni navideznosti. Po dokazni presoji nižjih sodišč, na katero je Vrhovno sodišče vezano, tožnica takšnega dejanskega stanu ni uspela dokazati. Med zakonci (in zunajzakonskimi partnerji) je možna sklenitev dogovora, s katerim se skupno premoženje razdeli le delno. Kljub nasprotnim ugovorom tožeče stranke, je v obravnavani zadevi pravilno zapisalo tudi, da sporni dogovor pomeni ravno takšno (torej: delno) delitev.
VSRS Sklep X DoR 130/2018-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.01.2019dopuščena revizija - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - koncesionar - smrt - prenehanje koncesije - koncesijska pogodbaRevizija se dopusti glede vprašanja: Ali je okoliščina, ki je določena zgolj v koncesijski pogodbi, lahko razlog za prenehanje koncesije?
VSRS Sklep VIII Ips 130/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek02.10.2018izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - huda malomarnost - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - nejasni razlogi sodbeRevizija utemeljeno opozarja, da se sodišče, ki sicer ugotavlja, da naj bi ravnanje tožnika pomenilo kršitev navedenih določb ZJU in ZDR-1, ni opravilo materialnopravne presoje, ali gre za hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in ali je storjena iz hude malomarnosti.
VSRS Sklep X Ips 169/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.07.2017dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - odmera prispevka za zdravstveno zavarovanjeRevizije ni mogoče dovoliti zaradi nekonkretiziranega pravnega vprašanja, pri čemer niti iz revizijskih navedb ni razvidno, v čem naj bi bil revidentkin položaj prejemnice dohodka, glede katerega je oprostitev plačila dohodnine določena kot privilegij v Konvenciji o privilegijih in imunitetah specialnih institucij OZN, primerljiv oziroma bistveno enak s položajem katere od skupin prejemnikov dohodkov, ki so oproščeni plačila dohodnine na drugi pravni podlagi (ZDoh-2) in zato ne plačajo niti spornega prispevka.
VSRS sklep II Ips 205/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek01.09.2016namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - kapacitete zavoda - prostorska stiska - duševna motnja - duševna manjrazvitostKot je Vrhovno sodišče pojasnilo že v sklepu II Ips 155/2016 z dne 16. 6. 2016, bi ob ugotovitvi, da se vsi v postopek pritegnjeni socialno varstveni zavodi soočijo z enakimi postopkovnimi problemi kot revident, bila edina preostala alternativa v rezervi le še ta, da se socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme, sploh ne določi - kar pa bi bilo nezakonito in protiustavno.
Sodba II Ips 750/95Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.12.1995dolžnost preživljanja - zvišanje preživninePreživnino, določeno z dogovorom po 130. čl. zakona, sodišče spremeni, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena (5.odst. 132. čl. ZZZDR). Podlaga za novo določitev preživnine je celovita presoja sedanjih razmer na strani obeh pravdnih strank, podobno kot ob prvi določitvi preživnine. Zato ni pomembno, koliko bi zdaj znesla valorizirana prvotna preživnina, ampak so pomembne okoliščine ob ponovnem odločanju o preživnini.
Sodba I Up 41/98Vrhovno sodiščeUpravni oddelek31.01.2001pridobitev državljanstva z naturalizacijo - vezanost upravnega organa na zahtevek strankUpravni organ ni dolžan preverjati možnosti pridobitve državljanstva tudi po določbi 4. člena (po rodu) in po določbi 9. člena (z rojstvom) ZDRS, če je tožnik zaprosil za državljanstvo po določbi 10. člena (z naturalizacijo) ZDRS. Upravni organ je vezan na zahtevek stranke po vsebini, po temelju in po obsegu, tožnik pa ima možnost, da do odločbe na prvi stopnji zahtevek spremeni ali dopolni (130. člen ZUP).
Sodba II Ips 480/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.05.2006pridobitev stvarne služnosti - obstoj stvarne služnosti - uporaba določb ZNP o postopku za delitev stvari - odločanje v mejah tožbenega zahtevkaDoločbe 125. člena ZNP so neuporabne za razrešitev v pravdnem postopku spornega vprašanja obstoja stvarne služnosti, saj je po naravi stvari nujno izhodišče za njihovo uporabo ravno neobstoj stvarne pravice na tuji stvari, o kateri lahko sodišče odloči le tako, da jo "ustanovi" - in to po uradni dolžnosti ter le v nepravdnem postopku ob odločanju o delitvi stvari v solastnini oziroma (smiselno enako) o delitvi skupnega premoženja (130. člen ZNP).
Sklep II Ips 290/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.03.2006denacionalizacija - prepoved povratne veljave pravnih aktov - učinki odločb ustavnega sodišča - interpretacijska odločba - razveljavitvena odločbaKer že razveljavitev zakona ne učinkuje za nazaj, velja lahko le enako tudi za takoimenovano interpretacijsko odločbo ustavnega sodišča, kakšna je ustavnoskladna razlaga zakona. Odločba ustavnega sodišča pod opr. št. U-I-130/01 zato ne more učinkovati na predlagateljičino denacionalizacijsko zadevo, o kateri je bilo pravnomočno odločeno že v letu 1994. Pravilni so tudi dodatni razlogi obeh sodišč, da določba prvega odstavka 46. člena ZUstS ne more biti podlaga za odločanje o predlagateljičini sedanji zahtevi za spremembo pravnomočnega sklepa.

Izberi vse|Izvozi izbrane