Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8319cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Ng==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba I Ips 38560/2010-130Vrhovno sodiščeKazenski oddelek07.06.2012bistvene kršitve določb kazenskega postopka - sprememba obtožbe - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – pravna opredelitev kaznivega dejanja – prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja – uporaba milejšega zakonaZa presojo, kateri zakon je milejši, je treba primerjati zakonske znake pri obeh kaznivih dejanjih (tretji odstavek 311. člena KZ po spremembi KZ-B in drugi odstavek 311. člena KZ po spremembi KZ-A), kot tudi predpisane kazenske sankcije zanju. Končna presoja, kateri zakon je milejši, je odvisna od konkretnega opisa zakonskih znakov v vsakem posameznem obravnavanem primeru.
Sodba I Ips 58008/2011-130Vrhovno sodiščeKazenski oddelek25.10.2012bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi - hišna preiskava - utemeljeni razlogi za sum - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum - informator policije - zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstevVrhovno sodišče je obsojenčevo zahtevo za varstvo zakonitosti vsebinsko presojalo, saj v času vložitve pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje še ni veljala novela ZKP-K, ki zahteva vsebinsko izčrpanje pravnih sredstev.Obvestila oseb, ki ne želijo biti imenovane, praviloma ne dajejo zadostne podlage za sklepanje o utemeljenih razlogih za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje.
VSRS Sklep II DoR 130/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.10.2017predlog za dopustitev revizije - izročitev zapuščine - odkup terjatve - neupravičena pridobitev - zavrnitev predloga za dopustitev revizijePogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
VSRS Sklep I R 130/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.11.2017določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopkuRazlog, s katerim utemeljuje predlog po 67. členu ZPP, je, da je tožnica zaposlena kot pravosodna svetovalka na Višjem sodišču v A., pred tem pa je bila kot pravosodna svetovalka zaposlena prav na Okrožnem sodišču v A.
VSRS Sklep VIII Ips 130/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek02.10.2018izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - huda malomarnost - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - nejasni razlogi sodbeRevizija utemeljeno opozarja, da se sodišče, ki sicer ugotavlja, da naj bi ravnanje tožnika pomenilo kršitev navedenih določb ZJU in ZDR-1, ni opravilo materialnopravne presoje, ali gre za hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in ali je storjena iz hude malomarnosti.
Sodba I Ips 18390/2010-130Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.12.2013bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja - spolni napad na osebo, mlajšo od 15 letGlede na to, da iz konkretnega opisa dejanja, kot je navedeno v izreku, izhaja očitek dveh kaznivih dejanj (eno po tretjem, drugo pa po četrtem odstavku 183. člena KZ, ki jih je sicer pravno opredelilo kot eno - nadaljevano kaznivo dejanje), sodišči v izpodbijanih sodbah nista prekoračili obtožbe s tem, ko ugotavljata, da je bilo dejanje kot je opisano v izreku storjeno na škodo dveh oškodovank in da je to okoliščino upoštevalo tudi pri odmeri kazni.
Sodba I Ips 21607/2010-130Vrhovno sodiščeKazenski oddelek09.01.2014bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev - rok za zahtevo za izločitev - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusaČe v zakonskem roku ni uveljavljena pravica zahtevati izločitev sodnika (prekluzija), ni mogoče uveljavljati, da naj bi bila storjena procesna kršitev po drugem odstavku 371. člena ZKP kot posledica kršitve iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP.
Sodba I Ips 89964/2010-130Vrhovno sodiščeKazenski oddelek09.05.2013bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvedenstvo – izločitev izvedenca – nepristranskost izvedenca – obvestilo o seji pritožbenega senata – obramba z zagovornikom - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusaDejstvo, da je postavljeni izvedenec izdelal izvedensko mnenje v (neki) drugi (pravdni) zadevi, ter mnenje obsojenca, da izvedenčevo delo ni bilo opravljeno korektno in nepristransko, ob tem, da niso podane nobene druge okoliščine, ki bi vzbujale dvom v izvedenčevo nepristranskost, ne izkazujejo kršitve 6. točke 39. člena v zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP.
VSRS Sklep X DoR 130/2018-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.01.2019dopuščena revizija - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - koncesionar - smrt - prenehanje koncesije - koncesijska pogodbaRevizija se dopusti glede vprašanja: Ali je okoliščina, ki je določena zgolj v koncesijski pogodbi, lahko razlog za prenehanje koncesije?
VSRS Sklep II DoR 130/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.08.2019predlog za dopustitev revizije - prodajna pogodba - ničnost pogodbe - izbrisna tožba - odstop terjatev - varstvo potrošnikov - zavrnitev predloga za dopustitev revizijePogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
VSRS Sodba II Ips 130/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.10.2018skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - delitev dela skupnega premoženja - sporazum o razdružitvi skupnega premoženja - navidezna (simulirana) pogodbaNujen pogoj za nastanek navidezne pogodbe je, da se stranke strinjajo o njeni navideznosti. Po dokazni presoji nižjih sodišč, na katero je Vrhovno sodišče vezano, tožnica takšnega dejanskega stanu ni uspela dokazati. Med zakonci (in zunajzakonskimi partnerji) je možna sklenitev dogovora, s katerim se skupno premoženje razdeli le delno. Kljub nasprotnim ugovorom tožeče stranke, je v obravnavani zadevi pravilno zapisalo tudi, da sporni dogovor pomeni ravno takšno (torej: delno) delitev.
VSRS Sklep I R 130/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.09.2018določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - zavrnitev predlogaPredsednik sodišča, s katerim je tožeča stranka pred leti imela spor in je obenem tudi znanec toženca, v obravnavani zadevi ni razpravljajoči sodnik. Predvidevanje tožeče stranke, da zaradi poznanstva med predsednikom sodišča in razpravljajočo sodnico ne bo deležna poštenega postopka, je povsem nekonkretizirano in že zato neutemeljeno. Predsednik sodišča namreč ne more vplivati na odločanje v posameznih zadevah. Sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon (3. člen Zakona o sodiščih), pri uresničevanju svojih pravic pa mora vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja (2. člen Zakona o sodniški službi).
VSRS Sodba VIII Ips 62/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.11.2018starševsko nadomestilo - vročitev odločbe - vročanje na naslovu stalnega prebivališča - začasno prebivališče - naslov za vročanje - nepravilna vročitevGlede na zakonske določbe, ki urejajo pravila vročanja, je tožena stranka nepravilno opravila vročitev tožeči stranki, ko ji je odločbo vročala na naslov stalnega prebivališča, ki v CRP ni določen kot naslov za vročanje. Zato ni mogoče šteti, da je bila odločba z dne 10. 2. 2016 tožeči stranki vročena 2. 3. 2016, niti da se je z njo seznanila pred 24. 5. 2016; prav tako ni mogoče pritožbe tožeče stranke z dne 30. 5. 2016 obravnavati kot prepozne. Na podlagi prvega odstavka 98. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) se v primeru, da pri vročitvi nastane pomota, šteje, da je bila vročitev opravljena tisti dan, za katerega se ugotovi, da je oseba, ki ji je bil dokument namenjen, ta dokument dejansko dobila. Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je tožeča stranka sporno odločbo prejela po elektronski pošti dne 24. 5. 2016, pritožbo pa je vložila 30. 5. 2016, kar pomeni, da je bila pritožba vložena pravočasno.
VSRS Sodba X Ips 16/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.04.2019dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - dohodnina od dobička iz kapitala - ugotavljanje davčne osnove - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve - naknadna vplačila - d.o.o. - osnovni kapital in osnovni vložki - poslovni delež v gospodarski družbi - premoženjske pravice - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev revizijiV poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 torej spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Zato je treba ob pravilni razlagi zakona za namen odmere davka na kapitalski dobiček v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil. Le tako se tedaj lahko ugotovi realno povečanje premoženja družbe, ob izplačilu pa premoženja davčnega zavezanca.
VSRS Sklep I Up 186/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek30.06.2016prepozna pritožbaNa podlagi drugega odstavka 111. člena ZPP je pritožbeni rok pričel teči prvi naslednji dan po vročitvi izpodbijanega sklepa pritožniku, to je dne 28. 5. 2016 in je potekel dne 13. 5. 2016. Pritožnik je pritožbo zoper izpodbijani sklep vložil priporočeno po pošti dne 15. 6. 2016, torej po izteku pritožbenega roka, zaradi česar je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 352. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) zavrglo kot prepozno.
VSRS Sklep III DoR 15/2020Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek10.03.2020dopuščena revizija - razlaga pogodbeRevizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili določbo četrtega odstavka 5. člena Pogodbe o odstopu terjatev z dne 30. 12. 2016.
VSRS Sklep X Ips 169/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.07.2017dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - odmera prispevka za zdravstveno zavarovanjeRevizije ni mogoče dovoliti zaradi nekonkretiziranega pravnega vprašanja, pri čemer niti iz revizijskih navedb ni razvidno, v čem naj bi bil revidentkin položaj prejemnice dohodka, glede katerega je oprostitev plačila dohodnine določena kot privilegij v Konvenciji o privilegijih in imunitetah specialnih institucij OZN, primerljiv oziroma bistveno enak s položajem katere od skupin prejemnikov dohodkov, ki so oproščeni plačila dohodnine na drugi pravni podlagi (ZDoh-2) in zato ne plačajo niti spornega prispevka.
VSRS sklep II Ips 205/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek01.09.2016namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - kapacitete zavoda - prostorska stiska - duševna motnja - duševna manjrazvitostKot je Vrhovno sodišče pojasnilo že v sklepu II Ips 155/2016 z dne 16. 6. 2016, bi ob ugotovitvi, da se vsi v postopek pritegnjeni socialno varstveni zavodi soočijo z enakimi postopkovnimi problemi kot revident, bila edina preostala alternativa v rezervi le še ta, da se socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme, sploh ne določi - kar pa bi bilo nezakonito in protiustavno.
Sodba II Ips 750/95Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.12.1995dolžnost preživljanja - zvišanje preživninePreživnino, določeno z dogovorom po 130. čl. zakona, sodišče spremeni, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena (5.odst. 132. čl. ZZZDR). Podlaga za novo določitev preživnine je celovita presoja sedanjih razmer na strani obeh pravdnih strank, podobno kot ob prvi določitvi preživnine. Zato ni pomembno, koliko bi zdaj znesla valorizirana prvotna preživnina, ampak so pomembne okoliščine ob ponovnem odločanju o preživnini.
Sodba I Up 41/98Vrhovno sodiščeUpravni oddelek31.01.2001pridobitev državljanstva z naturalizacijo - vezanost upravnega organa na zahtevek strankUpravni organ ni dolžan preverjati možnosti pridobitve državljanstva tudi po določbi 4. člena (po rodu) in po določbi 9. člena (z rojstvom) ZDRS, če je tožnik zaprosil za državljanstvo po določbi 10. člena (z naturalizacijo) ZDRS. Upravni organ je vezan na zahtevek stranke po vsebini, po temelju in po obsegu, tožnik pa ima možnost, da do odločbe na prvi stopnji zahtevek spremeni ali dopolni (130. člen ZUP).

Izberi vse|Izvozi izbrane