Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8139cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NQ==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep in sodba III Ips 130/2006Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek31.07.2008dovoljenost revizije - zahtevki z različno dejansko podlago - vrednost spornega predmeta - dokazovanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročitev listinskega dokaza nasprotni stranki - možnost obravnavanja pred sodiščem - poslovna odškodninska obveznost - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - izročitev nepremičnine v posestIz spisa res ni razvidno, da bi bil zapisnik o ogledu objekta vročen tožeči stranki. Ker pa je bil v spis vložen na prvem naroku za glavno obravnavo in ga je na naslednjih dveh narokih, na katerih je prisostvoval tudi pooblaščenec tožeče stranke, sodnica prebrala, opustitev njegove vročitve tožeči stranki ni onemogočila učinkovitega sodelovanja v dokaznem postopku. Tožena stranka ni zamudila z izpolnitvijo prve obveznosti (prenosom posesti) in ker ni izkazana vzročna zveza med zatrjevano zamudo z izpolnitvijo druge obveznosti (prenosom lastninske pravice v zemljiški knjigi) ter zatrjevano škodo, je bil odškodninski zahtevek tožeče stranke materialnopravno pravilno zavrnjen.
Sodba in sklep VIII Ips 130/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.02.2008plačilo nadomestila plače - prenehanje delovnega razmerjaGlede terjatev tožnikov iz naslova delovnega razmerja se tožena stranka ne more uspešno sklicevati na nezmožnost izpolnitve ugotovljenih obveznosti, pa tudi ne na ukrepe mednarodne skupnosti v vmesnem obdobju zoper državo, v kateri ima tožena stranka svoj sedež.
VSRS sklep I R 130/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek04.12.2014določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodiščaMed druge tehtne razloge v smislu navedenega zakonskega določila spada tudi dvom v objektivno nepristranskost odločanja pristojnega sodišča. Glede na v predlogu predstavljene okoliščine je razlog za tovrsten dvom nedvomno lahko podan in je zato Vrhovno sodišče določilo pristojnost drugega stvarno pristojnega sodišča.
VSRS Sodba I Ips 79778/2010-130Vrhovno sodiščeKazenski oddelek09.10.2014bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrekIzrek sodbe ima podlago v kršitvah Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti ter Uredbe o povračilih stroškov za službena potovanja v tujino, ki ju je potrebno upoštevati z vsemi spremembami in dopolnitvami, zato ni pritrditi stališču obsojenca, da ne more podati zagovora o kršitvah predpisov, ki ne obstajajo.
VSRS Sodba I Ips 16905/2011-130Vrhovno sodiščeKazenski oddelek11.06.2015kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja - dajanje daril za nezakonito posredovanje - uradno dejanje - izločitev sodnikaZakonski znak uradno dejanje je pojem, ki ga uporablja Kazenski zakonik in ni neposredno prevzet iz drugega (upravno pravnega) področja, zato je treba pomen tega zakonskega znaka iskati znotraj kazenskega zakona in ne v drugih pravnih področjih. Kazenski zakonik uradnega dejanja ne definira, v prvem odstavku 99. člena pa opredeli koga je šteti za uradno osebo. Uradno dejanje je torej lahko samo dejanje, ki ga izvršijo uradne osebe (subjektivni kriterij) in se nanaša na opravljanje njenih nalog (objektivni kriterij).
VSRS sodba VIII Ips 130/2014Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.12.2014nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - pravica po ZPIZ/92 - vezanost na tožbeni zahtevek - predmet odločanja v upravnem postopkuKer je tožnica izrecno uveljavljala pravico do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, revident pa je odločil v tem okviru, in je tudi tožbo na sodišče vložil le za priznanje te pravice, izven tega okvira ni bilo mogoče naložiti revidentu, da glede na njen predlog oziroma tožbo ugotavlja, ali bi ji morda pripadala katera od drugih pravic iz obveznega invalidskega zavarovanja, ki jih ureja ZPIZ-1.
VSRS sklep III DoR 130/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek07.11.2014dopuščena revizija - blagovna znamka - ničnost blagovne znamke - tridimenzionalna znamka - model - razlikovalni učinekRevizija se dopusti glede vprašanj: - ali za obstoj razlikovalnega učinka tridimenzionalne znamke skladno z določbo b) točke prvega odstavka 43. člena ZIL-1 zadošča že minimalni razlikovalni učinek; - ali je lahko tridimenzionalni znak znamke tudi proizvod sam po sebi, ali pa je proizvod samo po sebi lahko le predmet modela.
VSRS sklep II Ips 130/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.10.2014dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - odškodninski spor - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizijeIzpodbijani del pravnomočne sodbe predstavlja le odločitev o nepremoženjski škodi, za katero je tožnik zahteval 43.000,00 EUR, s pravnomočno sodbo pa je bilo odločeno, da je zahtevek po temelju utemeljen v obsegu 80%. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe torej znaša 34.000,00 EUR. Ta znesek ne presega v drugem odstavku 367. člena ZPP določenega zneska, zato (nedopuščena) revizija ni nedovoljena.
VSRS Sodba XI Ips 25944/2014-130Vrhovno sodiščeKazenski oddelek22.07.2014pripor – odreditev pripora - sklep o odreditvi pripora - pritožba zoper sklep o odreditvi pripora – rok za odločitev sodišča - ponovitvena nevarnost – neogibnost pripora – pravice obrambe – pregled spisaSodišče obrambi ne more posredovati listinske dokumentacije, dokler je niti samo ne prejme od policije.
VSRS sodba VIII Ips 130/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.09.2015izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - nezakonita brezcarinska prodajaRevizijsko sodišče soglaša s presojo, da se tožnica v zvezi s svojim ravnanjem ne more sklicevati na splošno prakso, oziroma, da so tudi druge stevardese tovrstne cigarete podobno prodajale delavcem letališča in letalskemu osebju. Ni dvoma, da je tožnica vedela, da tako poslovanje ni zakonito, pa se je zanj vseeno zavestno odločila. Kolikor je računala, da jo pri tem vodstvo tožene stranke ali pristojni organi nadzora ne bodo odkrili, jo to ne opravičuje.Delodajalec utemeljeno dokončno oblikuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi šele po zagovoru delavca. Vsebina seznanitve z očitani kršitvami ob vabilu delavca na zagovor pa je namenjena temu, da je delavec vnaprej obveščen, kaj bo predmet zagovora.
VSRS sklep II DoR 130/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek02.07.2015predlog za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna in subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - sosporništvo - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije - dopuščena revizija - priposestvovanje - neupravičena pridobitev - dokazovanje - prekluzija - dokazni predlog po zaključku prvega narokaKer tožnika glede vseh zahtevkov nista v položaju enotnih (ali celo nujnih) sospornikov, enotna navedba vrednosti spornega predmeta (za prvi in drugi tožbeni zahtevek) za preizkus dovoljenosti predloga za dopustitev revizije ne zadošča. Zahtevka sta medsebojno sicer povezana v smislu določbe petega odstavka 367. člena ZPP, kar bi narekovalo enotno obravnavanje njihove vrednosti, vendar zaradi hkratne subjektivne kumulacije uporaba te določbe ne pride v poštev. Vrhovno sodišče zato ugotavlja, da gre za nediferencirano navedbo vrednosti spornega predmeta, ki po ustaljeni sodni praksi tega sodišča ne zadošča. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena. Takšen nedovoljen predlog za dopustitev revizije ima lahko le enake posledice kot nedovoljena revizija, zato ga je v tem delu zavrglo (primerjaj 377. člen ZPP). Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je toženka prekludirana z dokaznim predlogom za zaslišanje T. M. in glede pravice do...
VSRS sodba II Ips 130/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.05.2015dopuščena revizija - prodajna pogodba - odgovornost za napake - stvarne napake - jamčevalni zahtevek - znižanje kupnine - tožbeni zahtevek - dajatveni zahtevek - oblikovalni zahtevekUpoštevaje naravo oblikovalnih pravic, prevladujoča stališča pravne teorije in gramatikalno razlago 2. točke prvega odstavka 468. člena OZ, je zahtevek za znižanje kupnine oblikovalen in je ta jamčevalni zahtevek po OZ urejen kot tožbena oblikovalna pravica. Zato lahko dajatveni zahtevek za vrnitev zneska, za katerega je bila kupnina znižana, temelji le na predhodnem, uspešno uveljavljenem oblikovalnem upravičenju.
VSRS Sklep X Ips 130/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.12.2015dovoljenost revizije - uvedba razlastitvenega postopka - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljenoTrditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.Revidentka v reviziji ni opredelila oziroma navedla konkretnega pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
VSRS Sodba I Ips 97508/2010-130Vrhovno sodiščeKazenski oddelek17.09.2015bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obtožba upravičenega tožilca - oškodovanec kot tožilec - razlogi o odločilnih dejstvihOškodovanec kot tožilec je podal dve kazenski ovadbi za isti historični dogodek, torej za eno kaznivo dejanje in ne za dve. Zato zavrženje druge kazenske ovadbe za isto kaznivo dejanje, o katerem je bilo v času zavrženja te ovadbe že prvič razsojeno, na procesni položaj oškodovanca kot tožilca v ničemer ne vpliva.
VSRS sodba III Ips 130/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.02.2016povrnitev premoženjske škode - prodajna pogodba - odgovornost za pravne napake - najemno razmerje na prodani nepremičnini - zemljišče - refleksna škoda - izgubljeni dobiček - posredna škoda - škoda zaradi izgube zaupanja - vmesna sodbaTretji odstavek 468. člena OZ pogojuje uveljavljanje zahtevka kupca zaradi napake kupljene stvari po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti le na primere nastanka škode na drugih njegovih dobrinah. Gre za izjemo glede predpostavk in časovnih okvirov pri uveljavljanju povrnitve škode, ki je vezana le na t. i. refleksno škodo. Vendar pa vtoževana škoda iz naslova izgubljenega dobička zaradi izpada dohodka od oddaje parkirišč ne predstavlja refleksne škode. Vtoževana škoda zaradi izgubljenega dobička je namreč škoda, ki je nastala kot normalna posledica pravne napake dela zemljišča. Vtoževana škoda je neposredna posledica omejene rabe 19 parkirišč kot dela kupljene nepremičnine, ki je zaradi s pravnim prednikom tožnice sklenjeno najemno pogodbo v tem delu obremenjena s pravno napako (tretji odstavek 490. člena OZ).
VSRS Sklep I Ips 32989/2012-130Vrhovno sodiščeKazenski oddelek12.05.2016zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – stroški kazenskega postopka – dolžnost povrnitve stroškov – ločljivost stroškov, nastalih za dejanja, za katera obdolženec ni obsojenObsojenec mora povrniti vse stroške postopka, če se stroški oprostilnega ali zavrnilnega dela sodbe ne dajo izločiti iz skupnih stroškov.
VSRS sodba II Ips 130/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek01.12.2016prodajna pogodba - nepremičnina - dvojna prodaja - ničnost - dobra vera pridobitelja - nedopusten namen - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - kršitev moralnih norm - preskakovanje pravnih sredstevToženca sta prodajno pogodbo sklenila z nedopustnim namenom, da tožnici onemogočita uveljavljanje zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine, takšen dogovor pa ne more uživati pravnega varstva, niti toženca kot nedobrovernega kupca ne more varovati načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
VSRS Sklep I Up 130/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.06.2017začasna odredba - pritožbene novote - delna zapora ceste - neizkazana težko popravljiva škoda - javna koristSplošne navedbe, da so prizadeti njihovi interesi in da jim nastaja težko popravljiva škoda, za izkazovanje take škode ne zadoščajo. Stranka mora podati celovito utemeljitev že v sami zahtevi za izdajo začasne odredbe.
VSRS Sklep X Ips 130/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.05.2017dovoljenost revizije - denacionalizacija - vrednostni spor - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - obnova denacionalizacijskega postopkaPo ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča v sporu o dovolitvi obnove, za kar gre tudi v obravnavani zadevi, saj je tožena stranka zavrgla revidentov predlog za obnovo upravnega postopka (denacionalizacije), vložen iz razloga po 1., 3. in 4. točki 260. člena ZUP, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti. Denarna vrednost tudi ne izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Na drugačno odločitev s strani revidenta določena vrednost spornega predmeta ne more vplivati.
Sklep in sodba III Ips 130/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek29.05.2012zavrnitev dokaznega predloga - informativni dokaz – substanciranost dokaznega predlogaInformativni dokazi v pravdnem postopku niso dovoljeni. Novejši pogledi zagovarjajo izjemo od načelne prepovedi informativnih dokazov, predvsem tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena. Vendar pa za takšno situacijo v obravnavanem primeru ne gre. Iz navedb toženke namreč ne izhaja, da bi bila dejstva v zvezi z nastalo škodo in njeno višino zunaj toženkinega zaznavnega območja, tako da teh dejstev ni poznala ali jih ni mogla spoznati. Spoznala bi jih lahko tudi s pomočjo pred pravdo pridobljenega izvedenskega mnenja, ki bi se štelo kot del njene trditvene podlage.

Izberi vse|Izvozi izbrane