Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7497cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NQ==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep II DoR 199/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.10.2016dopuščena revizija - varstvo avtorske pravice - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - fonogram, izdan v komercialne namene - pravica do nadomestilaRevizija se dopusti glede vprašanja, kdaj oziroma s čim pridobi posnetek oziroma zapis zvoka status fonograma, izdanega za komercialne namene, s čimer ob njegovi priobčitvi javnosti za uporabnika nastane dolžnost plačila, za imetnike avtorskih sorodnih pravic na fonogramih pa pravica zaračunavanja nadomestila iz prvega odstavka 130. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.
Sodba in sklep II Ips 130/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.04.2005revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preizkus revizijskih razlogovKer revidentka pritožbenemu sodišču ne očita izvirnosti pri ugotavljanju oziroma dopolnjevanju dejanskega stanja, pač pa (poleg nejasnosti in protislovnosti razlogov izpodbijane sodbe) le pavšalno navaja, da je sodišče "bilo ves postopek pristransko in je tožnici kršilo ustavno pravico do poštenega sojenja", z revizijskim razlogom bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne more uspeti.
Sklep in sodba III Ips 130/2006Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek31.07.2008dovoljenost revizije - zahtevki z različno dejansko podlago - vrednost spornega predmeta - dokazovanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročitev listinskega dokaza nasprotni stranki - možnost obravnavanja pred sodiščem - poslovna odškodninska obveznost - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - izročitev nepremičnine v posestIz spisa res ni razvidno, da bi bil zapisnik o ogledu objekta vročen tožeči stranki. Ker pa je bil v spis vložen na prvem naroku za glavno obravnavo in ga je na naslednjih dveh narokih, na katerih je prisostvoval tudi pooblaščenec tožeče stranke, sodnica prebrala, opustitev njegove vročitve tožeči stranki ni onemogočila učinkovitega sodelovanja v dokaznem postopku. Tožena stranka ni zamudila z izpolnitvijo prve obveznosti (prenosom posesti) in ker ni izkazana vzročna zveza med zatrjevano zamudo z izpolnitvijo druge obveznosti (prenosom lastninske pravice v zemljiški knjigi) ter zatrjevano škodo, je bil odškodninski zahtevek tožeče stranke materialnopravno pravilno zavrnjen.
Sodba in sklep VIII Ips 130/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.02.2008plačilo nadomestila plače - prenehanje delovnega razmerjaGlede terjatev tožnikov iz naslova delovnega razmerja se tožena stranka ne more uspešno sklicevati na nezmožnost izpolnitve ugotovljenih obveznosti, pa tudi ne na ukrepe mednarodne skupnosti v vmesnem obdobju zoper državo, v kateri ima tožena stranka svoj sedež.
VSRS Sodba I Ips 16905/2011-130Vrhovno sodiščeKazenski oddelek11.06.2015kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja - dajanje daril za nezakonito posredovanje - uradno dejanje - izločitev sodnikaZakonski znak uradno dejanje je pojem, ki ga uporablja Kazenski zakonik in ni neposredno prevzet iz drugega (upravno pravnega) področja, zato je treba pomen tega zakonskega znaka iskati znotraj kazenskega zakona in ne v drugih pravnih področjih. Kazenski zakonik uradnega dejanja ne definira, v prvem odstavku 99. člena pa opredeli koga je šteti za uradno osebo. Uradno dejanje je torej lahko samo dejanje, ki ga izvršijo uradne osebe (subjektivni kriterij) in se nanaša na opravljanje njenih nalog (objektivni kriterij).
VSRS Sodba I Ips 79778/2010-130Vrhovno sodiščeKazenski oddelek09.10.2014bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrekIzrek sodbe ima podlago v kršitvah Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti ter Uredbe o povračilih stroškov za službena potovanja v tujino, ki ju je potrebno upoštevati z vsemi spremembami in dopolnitvami, zato ni pritrditi stališču obsojenca, da ne more podati zagovora o kršitvah predpisov, ki ne obstajajo.
VSRS sodba VIII Ips 130/2014Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.12.2014nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - pravica po ZPIZ/92 - vezanost na tožbeni zahtevek - predmet odločanja v upravnem postopkuKer je tožnica izrecno uveljavljala pravico do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, revident pa je odločil v tem okviru, in je tudi tožbo na sodišče vložil le za priznanje te pravice, izven tega okvira ni bilo mogoče naložiti revidentu, da glede na njen predlog oziroma tožbo ugotavlja, ali bi ji morda pripadala katera od drugih pravic iz obveznega invalidskega zavarovanja, ki jih ureja ZPIZ-1.
VSRS sklep I R 130/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek04.12.2014določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodiščaMed druge tehtne razloge v smislu navedenega zakonskega določila spada tudi dvom v objektivno nepristranskost odločanja pristojnega sodišča. Glede na v predlogu predstavljene okoliščine je razlog za tovrsten dvom nedvomno lahko podan in je zato Vrhovno sodišče določilo pristojnost drugega stvarno pristojnega sodišča.
VSRS sklep II Ips 130/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.10.2014dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - odškodninski spor - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizijeIzpodbijani del pravnomočne sodbe predstavlja le odločitev o nepremoženjski škodi, za katero je tožnik zahteval 43.000,00 EUR, s pravnomočno sodbo pa je bilo odločeno, da je zahtevek po temelju utemeljen v obsegu 80%. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe torej znaša 34.000,00 EUR. Ta znesek ne presega v drugem odstavku 367. člena ZPP določenega zneska, zato (nedopuščena) revizija ni nedovoljena.
VSRS sklep III DoR 130/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek07.11.2014dopuščena revizija - blagovna znamka - ničnost blagovne znamke - tridimenzionalna znamka - model - razlikovalni učinekRevizija se dopusti glede vprašanj: - ali za obstoj razlikovalnega učinka tridimenzionalne znamke skladno z določbo b) točke prvega odstavka 43. člena ZIL-1 zadošča že minimalni razlikovalni učinek; - ali je lahko tridimenzionalni znak znamke tudi proizvod sam po sebi, ali pa je proizvod samo po sebi lahko le predmet modela.
VSRS Sodba XI Ips 25944/2014-130Vrhovno sodiščeKazenski oddelek22.07.2014pripor – odreditev pripora - sklep o odreditvi pripora - pritožba zoper sklep o odreditvi pripora – rok za odločitev sodišča - ponovitvena nevarnost – neogibnost pripora – pravice obrambe – pregled spisaSodišče obrambi ne more posredovati listinske dokumentacije, dokler je niti samo ne prejme od policije.
VSRS sodba VIII Ips 130/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.09.2015izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - nezakonita brezcarinska prodajaRevizijsko sodišče soglaša s presojo, da se tožnica v zvezi s svojim ravnanjem ne more sklicevati na splošno prakso, oziroma, da so tudi druge stevardese tovrstne cigarete podobno prodajale delavcem letališča in letalskemu osebju. Ni dvoma, da je tožnica vedela, da tako poslovanje ni zakonito, pa se je zanj vseeno zavestno odločila. Kolikor je računala, da jo pri tem vodstvo tožene stranke ali pristojni organi nadzora ne bodo odkrili, jo to ne opravičuje.Delodajalec utemeljeno dokončno oblikuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi šele po zagovoru delavca. Vsebina seznanitve z očitani kršitvami ob vabilu delavca na zagovor pa je namenjena temu, da je delavec vnaprej obveščen, kaj bo predmet zagovora.
VSRS sklep II DoR 130/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek02.07.2015predlog za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna in subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - sosporništvo - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije - dopuščena revizija - priposestvovanje - neupravičena pridobitev - dokazovanje - prekluzija - dokazni predlog po zaključku prvega narokaKer tožnika glede vseh zahtevkov nista v položaju enotnih (ali celo nujnih) sospornikov, enotna navedba vrednosti spornega predmeta (za prvi in drugi tožbeni zahtevek) za preizkus dovoljenosti predloga za dopustitev revizije ne zadošča. Zahtevka sta medsebojno sicer povezana v smislu določbe petega odstavka 367. člena ZPP, kar bi narekovalo enotno obravnavanje njihove vrednosti, vendar zaradi hkratne subjektivne kumulacije uporaba te določbe ne pride v poštev. Vrhovno sodišče zato ugotavlja, da gre za nediferencirano navedbo vrednosti spornega predmeta, ki po ustaljeni sodni praksi tega sodišča ne zadošča. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena. Takšen nedovoljen predlog za dopustitev revizije ima lahko le enake posledice kot nedovoljena revizija, zato ga je v tem delu zavrglo (primerjaj 377. člen ZPP). Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je toženka prekludirana z dokaznim predlogom za zaslišanje T. M. in glede pravice do...
VSRS Sodba I Ips 97508/2010-130Vrhovno sodiščeKazenski oddelek17.09.2015bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obtožba upravičenega tožilca - oškodovanec kot tožilec - razlogi o odločilnih dejstvihOškodovanec kot tožilec je podal dve kazenski ovadbi za isti historični dogodek, torej za eno kaznivo dejanje in ne za dve. Zato zavrženje druge kazenske ovadbe za isto kaznivo dejanje, o katerem je bilo v času zavrženja te ovadbe že prvič razsojeno, na procesni položaj oškodovanca kot tožilca v ničemer ne vpliva.
Sodba I Ips 38560/2010-130Vrhovno sodiščeKazenski oddelek07.06.2012bistvene kršitve določb kazenskega postopka - sprememba obtožbe - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – pravna opredelitev kaznivega dejanja – prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja – uporaba milejšega zakonaZa presojo, kateri zakon je milejši, je treba primerjati zakonske znake pri obeh kaznivih dejanjih (tretji odstavek 311. člena KZ po spremembi KZ-B in drugi odstavek 311. člena KZ po spremembi KZ-A), kot tudi predpisane kazenske sankcije zanju. Končna presoja, kateri zakon je milejši, je odvisna od konkretnega opisa zakonskih znakov v vsakem posameznem obravnavanem primeru.
Sklep in sodba III Ips 130/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek29.05.2012zavrnitev dokaznega predloga - informativni dokaz – substanciranost dokaznega predlogaInformativni dokazi v pravdnem postopku niso dovoljeni. Novejši pogledi zagovarjajo izjemo od načelne prepovedi informativnih dokazov, predvsem tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena. Vendar pa za takšno situacijo v obravnavanem primeru ne gre. Iz navedb toženke namreč ne izhaja, da bi bila dejstva v zvezi z nastalo škodo in njeno višino zunaj toženkinega zaznavnega območja, tako da teh dejstev ni poznala ali jih ni mogla spoznati. Spoznala bi jih lahko tudi s pomočjo pred pravdo pridobljenega izvedenskega mnenja, ki bi se štelo kot del njene trditvene podlage.
Sodba I Ips 58008/2011-130Vrhovno sodiščeKazenski oddelek25.10.2012bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi - hišna preiskava - utemeljeni razlogi za sum - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum - informator policije - zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstevVrhovno sodišče je obsojenčevo zahtevo za varstvo zakonitosti vsebinsko presojalo, saj v času vložitve pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje še ni veljala novela ZKP-K, ki zahteva vsebinsko izčrpanje pravnih sredstev.Obvestila oseb, ki ne želijo biti imenovane, praviloma ne dajejo zadostne podlage za sklepanje o utemeljenih razlogih za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje.
VSRS Sklep X Ips 130/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.12.2015dovoljenost revizije - uvedba razlastitvenega postopka - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljenoTrditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.Revidentka v reviziji ni opredelila oziroma navedla konkretnega pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
VSRS sodba II Ips 130/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.05.2015dopuščena revizija - prodajna pogodba - odgovornost za napake - stvarne napake - jamčevalni zahtevek - znižanje kupnine - tožbeni zahtevek - dajatveni zahtevek - oblikovalni zahtevekUpoštevaje naravo oblikovalnih pravic, prevladujoča stališča pravne teorije in gramatikalno razlago 2. točke prvega odstavka 468. člena OZ, je zahtevek za znižanje kupnine oblikovalen in je ta jamčevalni zahtevek po OZ urejen kot tožbena oblikovalna pravica. Zato lahko dajatveni zahtevek za vrnitev zneska, za katerega je bila kupnina znižana, temelji le na predhodnem, uspešno uveljavljenem oblikovalnem upravičenju.
Sodba I Ips 18390/2010-130Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.12.2013bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja - spolni napad na osebo, mlajšo od 15 letGlede na to, da iz konkretnega opisa dejanja, kot je navedeno v izreku, izhaja očitek dveh kaznivih dejanj (eno po tretjem, drugo pa po četrtem odstavku 183. člena KZ, ki jih je sicer pravno opredelilo kot eno - nadaljevano kaznivo dejanje), sodišči v izpodbijanih sodbah nista prekoračili obtožbe s tem, ko ugotavljata, da je bilo dejanje kot je opisano v izreku storjeno na škodo dveh oškodovank in da je to okoliščino upoštevalo tudi pri odmeri kazni.

Izberi vse|Izvozi izbrane