Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8213cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NDA2
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba in sklep II Ips 128/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.05.2019lastninjenje - lastninska pravica države - poslovni prostori sodišč - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pravna prazninaOdločba pojasnjuje: - lastninjenje poslovnih prostorov v t.i. sodnih stavbah, - kriterije za ugotovitev pripadajočega zemljišča po ZVetL in ZVetL-1, s poudarkom, da morata oba predpisa ob pravilni uporabi kriterijev, privesti do enega rezultata.
VSRS sklep II Ips 119/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.10.2016pomoč prava neuki stranki - materialno procesno vodstvo - razpravno načelo - pogodbena kazen - višina pogodbene kazni - pisna izjava prič - zaslišanje priče - arbitraža odločbe - priznanje tuje arbitražne odločbe - pogodba - razlaga pogodb - zmotna uporaba materialnega prava - pravna podlaga tožbe - arbitrarnost odločanja - povrnitev škode - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ tretji osebiToženca kot profesorja in bivšega župana, torej intelektualno formirano osebnost, ni bilo treba še posebej ustno opozarjati, da si lahko vzame pooblaščenca, prav tako ga ni bilo treba detaljneje podučevati, katera dejstva naj zatrjuje in katere dokaze naj predlaga. Na svoje procesne pravice in obveznosti je bil opozorjen v vabilih na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo ter sodišče teh opozoril ni bilo dolžno še ustno ponavljati, kot zmotno meni v reviziji. Materialno procesno vodstvo ne pomeni, da mora sodišče stranko „voditi za roko“, da bi mu celo moralo predlagati, točno katera dejstva naj zatrjuje in točno katere dokaze naj predlaga; to tudi sicer ni mogoče, saj dejstva in dokaze pozna sama stranka in ne v naprej sodišče. V tem primeru bi sodišče moralo navezati s tako priviligirano stranko takšen dialog, da bi privzelo vlogo njenega odvetnika, s čimer bi kršilo temeljno procesno načelo razpravnosti (7. člen ZPP). Porušeno bi bilo v tem...
Sodba II Ips 494/93Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.10.1993zahteva za varstvo zakonitosti - razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu in vzgoji otrok - dodelitev otrokaVsebino pravnega standarda "v skladu s koristmi otrok" določi sodišče v vsakem posameznem primeru posebej. Vendar pri tem ni povsem prosto, saj mora upoštevati okvir, določen v predpisih, ki urejajo družinska razmerja na splošno in roditeljsko pravico posebej. Vsebina teh razmerij posredno opredeljuje tudi pravni standard otrokovih koristi. Pri odločanju o njegovi vsebini je zato potrebno upoštevati vse tiste določbe ZZZDR in konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (Konvencija - Ur. list SFRJ, št. 15/90 in Ur. list RS, št. 35/92 - Mednarodne pogodbe 9/92), ki ta razmerja urejajo. Dolžnosti staršev do otrok so opredeljene v 102. in 103. členu ZZZDR, po temeljnih določbah ZZZDR pa uživa družina posebno družbeno varstvo (2. člen), starši (oče in mati) pa imajo pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo in s svojim delom zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok (4. člen). Enako so ta razmerja opredeljena v Konvenciji (5., 6. in 7 alinea...
Sodba in sklep III Ips 43/95Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek17.04.1996oškodovanje družbene lastnine - postopek revizije - kdaj je družbena lastnina odškodovana - višina obrestne mere - ukrepi in uskladitve v podjetje - obveščanje o postopku revizijeZa odpravljanje oškodovanj družbene lastnine predvideva ZLPP od izdaje revizijskega poročila dalje dvoje različnih postopkov. Izbira postopka zavisi od okoliščine, kako je prišlo do oškodovanja družbene lastnine. Če izhaja iz revizijskega poročila, da je prišlo do oškodovanja družbene lastnine na kakšnega od načinov, navedenih v 48.a členu ZLPP, vodi nadaljnji postopek revizijski organ sam po 1. in 2. odst. 48.b člena ZLPP. Če pa do oškodovanja družbene lastnine ni prišlo na kakšnega od načinov iz 48.a člena ZLPP, revizijski organ ne more ukrepati na zgoraj opisani način, ampak mora ravnati tako, kot to določa 1. odst. 50. člena ZLPP. 10. točka 48.a člena ZLPP vsebuje štiri dejanske stanove, ki bi upravičili toženo stranko, da ravna po 1. in 2. odst. 48.b člena ZLPP, če bi njihov obstoj ugotovila iz 1. odst. 48. člena ZLPP. Tožena stranka pa v pregledu ni ugotovila nobenega od njih. Spornim dejanjem tožeče stranke še najbližji je dejanski stan,...
Sodba I Up 458/2002Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.03.2004prometni davek - tobačni izdelki - vračilo preveč plačanega prometnega davkaOsnova za prometni davek od prometa proizvodov je bila prodajna cena proizvoda, ki načeloma ni vsebovala davka od prometa proizvodov. Izjema je bila pri prodaji tobačnih izdelkov, in sicer cigaret, kjer je bila davčna osnova za obračun davka prodajna cena, v katero je bil prometni davek že vštet. ZPD je v petem odstavku 15. člena določal, da je smel prodajalec popust pri ceni proizvoda, ki ga je dal kupcu, odšteti od davčne osnove samo, če je bil pisno dogovorjen in če je bil kupcu neposredno odobren v računu. Vendar pa navedene določbe ni mogoče razlagati tako, da je bilo od volje prodajalca odvisno, ali je od davčne osnove odštel popust, ki ga je dal kupcu v obliki rabata, saj za to ni nobene razumne, logične razlage, ampak jo je treba razlagati tako, da se je od davčne osnove odštel popust, če sta bila izpolnjena zakonska pogoja (pisni dogovor in priznanje v fakturi). Drugače povedano: če sta bila podana navedena pogoja, se v osnovo za davek od prometa ni...
Sklep I Up 27/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.06.2008enakost pred zakonom - enako obravnavanje - versko ali drugo prepričanje - izbira kandidata za predsednika sodišča - prenos direktive v pravni redEvropsko pravo ne nalaga uporabe zakonskega predloga, če je rok za prenos direktive v državni pravni red že potekel. V takšnem primeru se lahko uporabi direktiva, če so podane določene predpostavke. Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja v 1. odstavku 1. člena prepoveduje diskriminacijo zaradi „verskega ali drugega prepričanja“. „Drugo prepričanje“ je torej zakonodajalec razumel kot nekaj, kar je po svoji temeljni zgradbi oziroma vsebini podobno veri in kar se lahko označi tudi kot svetovni nazor. Minister za pravosodje ima široko pravico proste presoje, ali bo sploh izbrala katerega od tistih kandidatov za predsednika sodišča, ki izpolnjujejo določno postavljene predpostavke. Isto velja tudi za izbiro najprimernejšega kandidata med vsemi kandidati, ki izpolnjujejo določno postavljene predpostavke. Merila za to presojo zakonsko niso določena. Takšna odločitev zato ni pravno vezana, temveč je prosta in je ni treba obrazložiti. Nasprotno pa je treba...
Sodba II Ips 823/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.02.2007razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja - preživljanje polnoletnih otrok - osamosvojitev polnoletnega otroka - redno šolanje - preživljanje v denarju - obrazložitev odločbe - podrobnost razčlenitve premoženjskih potreb - prosti preudarek sodiščaRevizija napačno razume določbo 131. člena ZZZDR, da starši preživljajo otroke v okviru svojega gospodinjstva, razen, če je to v nasprotju s koristjo otroka. Nanaša se namreč predvsem na mladoletne otroke. Odločitev polnoletnega otroka, ki se želi osamosvojiti in se zato odloči živeti ločeno od staršev, pa je tako pomemben razlog, da lahko zahteva od njih ob nadaljevanju rednega študija preživljanje v denarju. Celo kadar starši niso krivi za otrokov odhod iz skupnega gospodinjstva, so dolžni prispevati k preživljanju v takšnem obsegu, kot da bi otrok živel pri njih. Toliko bolj velja to v obravnavanem primeru, ko se je tožnica v začetku leta 2003 zatekla v Krizni center za mlade v Celje in bila z odločbo istega centra z dne 12.3.2003 (takrat še mladoletna) odvzeta očetu (tožencu) ter oddana v vzgojo in varstvo oziroma rejništvo starima staršema. Revizijsko sodišče soglaša s stališčem pritožbenega sodišča, da sodišču prve stopnje ne bi bilo treba...
Sodba III Ips 34/2005Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek13.11.2007spor z mednarodnim elementom - uporaba tujega prava - prodaja blaga - zamuda dolžnika - pravica prodajalca do zamudnih obresti Dunajska konvencija - valuta obveznosti - pristna valutna terjatev - denarna enota Republike Slovenije - monetarna suverenost Republike SlovenijeRelevantno obligacijsko pravo sicer ne daje opore za oblikovalno upravičenje tožeče stranke, da terjatev v italijanskih lirah pred vložitvijo tožbe spremeni v terjatev, izraženo v tolarjih. Vendar v tej zadevi ni bistveno odgovoriti, ali lahko imetnik denarne terjatve ob neplačilu dolžnika s tožbo zahteva plačilo v katerikoli valuti, kajti v konkretnem primeru gre za to, da je tožeča stranka zahtevala prav plačilo v tolarjih (v valuti tožene stranke in sodečega sodišča). Pravica tožeče stranke, da je terjatev v italijanskih lirah v tem sporu uveljavljala s tožbenim zahtevkom, izraženim v tolarjih, izhaja iz (tedanje) monetarne suverenosti Republike Slovenije. Slovenski monetarni predpisi sicer niso zahtevali, da bi se bila lahko tožena stranka nasproti tožeči stranki zavezala ali ji izpolnila le v tolarjih. Zato bi bila tožeča stranka svojo terjatev lahko uveljavljala v tuji valuti. Imetnik pristne valutne terjatve je vendarle lahko s tožbenim zahtevkom to...
Sodba VIII Ips 301/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek03.11.2009odpravnina - osnova za odmero - invalid - odpoved pogodbe o zaposlitvi - delna invalidska pokojnina - krajši delovni časKer je delna invalidska pokojnina po svoji naravi samostojna dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in ne protidajatev za opravljeno delo, se ne šteje za sestavni del plače in zato tudi ne v osnovo za odmero odpravnine iz 109. člena ZDR. Tožena stranka je kot osnovo za odmero odpravnine delavke, ki je delala s krajšim delovnim časom, pravilno upoštevala plačo, ki jo je ta prejela v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo za delo po dejanski delovni obveznosti.
Sklep VIII Ips 453/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.05.2011odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - varstvo sindikalnega zaupnika - notifikacija izvoljenih sindikalnih zaupnikov - število sindikalnih zaupnikovGlede števila sindikalnih zaupnikov je treba razlikovati dva položaja. In sicer (prvič) določitev števila sindikalnih zaupnikov po 208. členu ZDR, preko katerih sindikat uresničuje pravico zagotavljati, varovati in zastopati interese svojih članov pri delodajalcu (in kar sodi na področje organiziranja in delovanja sindikata), in (drugič) določitev števila sindikalnih zaupnikov po prvem odstavku 210. člena ZDR, ki bodo deležni tudi posebnega pravnega varstva pred odpovedjo po 113. členu ZDR. Ta določitev temelji na kriterijih, dogovorjenih v kolektivni pogodbi ali posebni pogodbi med delodajalcem in sindikatom. Števila sindikalnih zaupnikov in določitev tega, kateri od njih uživajo posebno varstvo, ni mogoče mešati.Pri določitvi števila sindikalnih zaupnikov, ki uživajo posebno varstvo po 113. členu ZDR, bi bilo res smotrno upoštevati organiziranost delovnega procesa, delo v izmenah, dislociranost in podobno (med drugim tudi okoliščino, ali pri delodajalcu...
Sodba in sklep VIII Ips 111/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.06.2011začasna nezmožnost za delo - odsotnost zaradi iste bolezni - nepravilna razveljavitev celotne prvostopenjske sodbe - sprememba sodbe v škodo pritožnika - kršitev ustavne pravice do pritožbeSodišče druge stopnje ni postopalo pravilno, ko je kljub pritožbi tožnika zoper zavrnilni del sodb sodišča prve stopnje v celoti razveljavilo sodbi sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (celo dvakrat). ZPP izrecno ne opredeli kršitve določb postopka, ki bi se nanašala na konkreten primer. Kljub temu že ustavna pravica do pritožbe oziroma do pravnega sredstva zagotavlja, da se ta pravica, ki je stranki namenjena zaradi varstva in zaščite njenih pravic v postopku, ne spremeni v pravico, ki lahko stranki, ki se edina pritožuje, tudi škoduje. Strah, da bi sodišče druge stopnje lahko spremenilo sodbo v škodo stranke, ki se je edina pritožila, ali da bi po razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje s strani pritožbenega sodišča (pri čemer bi razveljavitev celo posegla v dejansko neizpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje in s tem tudi v institut pravnomočnosti) v ponovnem postopku prišlo do odločitve v škodo stranke,...
Sodba X Ips 597/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.12.2010dovoljena revizija - vrednost - izvozno nadomestilo - ugoditev reviziji - zmotna uporaba materialnega prava - vročitev odgovora na tožboKot podlaga za odločitev upravnih organov, ki ji je sledilo tudi sodišče prve stopnje, da se revidentki ne odobrijo izvozna nadomestila za izvoze po 30. 6. 2005, je bila uporabljena Uredba Komisije (ES) št. 792/2005. Ta se nanaša le na izdelke iz točk (b) in (c) člena 6 Uredbe 174/1999, to pa so izdelki z oznako KN 0405 in KN 0406, med katere pa kisla smetana ne spada, zato ta Uredba ne bi smela biti uporabljena. Stranko je sodišče dolžno seznaniti le s tistimi navedbami nasprotne stranke, na katere bo oprlo svojo odločitev v zadevi.
VSRS sklep II Ips 160/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.04.2015dopuščena revizija - varstvo potrošnikov - počitnice - organizirane počitnice - turistična agencija - pogodba o paketnem potovanju - neizpolnitev pogodbe - nepravilna izpolnitev pogodbe - odgovornost organizatorja - izjalovljene počitnice - povrnitev nepremoženjske škode - pravno priznana škoda - duševne bolečine zaradi izgubljenega užitka počitnic ali dopusta - razlaga prava EU - neposredna uporaba prava EU - euro skladna razlaga prava5. člen Direktive Sveta 90/314/EGS z dne 13.6.1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih kot tudi njegova razlaga SEU sta povsem jasna - priznana je tudi odškodnina za nepremoženjsko škodo iz naslova izgube užitka na počitnicah. Glede na učinke, predvsem euro skladno razlago oziroma harmonizirajočo razlago naše zakonske ureditve na podlagi jasne in nepogojne določbe navedene Direktive, ki je bila v sodni praksi SEU in sodišč članic EU široko sprejeta tudi v horizontalnih razmerjih, tudi v primerih neimplementacije Direktive, materialno pravno stališče nižjih sodišč ni pravilno in je zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo utemeljen.
VSRS sklep II Ips 330/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.02.2015oporoka - obstoj oporoke - dokazi - dokazovanje - indici - indično sklepanje - indična sodba - posredno dejstvo - pritožba - izpodbijanje dejanskega stanja - meje pritožbenega preizkusaV položaju, ko je sodišče prve stopnje odločilno dejstvo ugotovilo s pomočjo indičnega sklepanja prek posrednih ugotovljenih dejstev, se pritožbeno uveljavljanje zmotno ugotovljenega dejanskega stanja lahko nanaša 1.) na sam proces indičnega sklepanja, 2.) na izpodbijanje dokazne ocene nekaterih ali vseh ugotovljenih posrednih dejstev, 3.) ali oboje. V vseh treh primerih gre za izpodbijanje metode ugotovitve odločilnega dejstva oz. za izpodbijanje dokazne ocene o odločilnem dejstvu. Pri tem je pritožbeno sodišče skladno z načelom dispozitivnosti vezano na vsebino pritožbenih razlogov, torej tudi na obseg izpodbijanja dokazne ocene indicev oz. posrednih dejstev, kot sestavnega dela metode ugotovitve dejanskega stanja pri indičnem sklepanju.Pritožbeno izpodbijanje dejanskega stanja je bilo v konkretnem primeru usmerjeno v kritiko dokazne ocene posrednih dejstev (indicev), za katere je tožnica ocenila, da ji niso v korist. Kontrolna funkcija pritožbenega sodišča glede...
VSRS sklep II Ips 88/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.12.2014neveljavnost pogodbe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost - dedovanje - dedni delež - razpolaganje z dednim deležem - zaščitena kmetija - razpolaganje z zaščiteno kmetijo - smiselna uporaba ZDKG - namen obdelovanja kmetije - odobritev pravnega posla - konvalidacijaPogodbeno razpolaganje lastnika z zaščiteno kmetijo je glede izbire nasprotne pogodbene stranke primerljivo z omejitvami, predpisanimi za oporočno razpolaganje z zaščiteno kmetijo, zato pride v poštev smiselna uporaba določb o oporočnem dedovanju. Drugače kot po določbah ZDKZ, lastnik zaščitene kmetije pri pogodbenem in oporočnem razpolaganju po ZDKG ni več omejen s pogoji, ki veljajo za izbiro dediča pri zakonitem dedovanju. Ko gre za izbiro sopogodbenika pri sklepanju pogodb iz 24. člena ZDKG oziroma oporočnega dediča, če gre za oporočno razpolaganje z zaščiteno kmetijo, je bistveno, da takšno razpolaganje vzpostavlja lastniški režim, ki je skladen z določbami ZDKG, zlasti pa z določbami prvega odstavka 2. člena, 5. člena in drugega odstavka 21. člena ZDKG. ZKZ vsebuje specialno in kogentno zakonsko ureditev pravnoposlovnega razpolaganja s kmetijskimi zemljišči. Tudi za te pravne posle pa velja splošna opredelitev ničnosti,...
VSRS sodba in sklep II Ips 202/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.12.2014pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave v postopku - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - dokazovanje - izvedenec - izvedensko mnenje - zdravstvena dokumentacija - povrnitev škode - odgovornost bolnišnice - skrbnost dobrega strokovnjaka - hramba zdravstvene dokumentacije - zastaranje odškodninske terjatveSodišče si mora v skladu z 11. členom ZPP prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, vendar mora stranki omogočiti obravnavo njene dejanske teze, če so navedbe konkretizirane in sklepčne, dokazni predlogi pa substancirani in pravno relevantni, zatrjevana dejstva, katerih resničnost naj bi se z izvedenim dokazom preverila, pa niso pravno nepomembna. Ni mogoče mimo dolžne skrbnosti zdravstvenih zavodov pri ravnanju z zdravstvenimi podatki, hrambi vseh dokumentov, vsebin oziroma gradiva, nastalega v sklopu zdravstvene obravnave pacienta, še posebej ko vsebujejo po eni strani občutljive osebne podatke po drugi strani pa za sodne in druge postopke pomembne dokaze, kot je v tem primeru. Vsaj v času, dokler ne potečejo zastaralni roki, je razumno pričakovati, da v tovrstnih zahtevnih in kompleksnih primerih poskrbijo tudi za ustrezno hrambo ključnih in bistvenih vsebin dokumentov in zapisov, torej hrambo, ki bo omogočala uporabnost in...
VSRS sodba in sklep II Ips 8/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek30.10.2014dopuščena revizija - prodajna pogodba - neveljavnost pogodbe - ničnost - izbrisna tožba - izpraznitev stanovanja - denacionalizacija - razlaga zakona - jezikovna razlaga - razpolaganje s premoženjem glede katerega katerega obstaja dolžnost vrnitve - identiteta zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla - prodaja tuje stvariDoločilo 88. člena ZDen je treba razlagati v skladu z namenom celotnega ZDen, ki je v odpravi krivic, povzročenih s podržavljanjem premoženja na podlagi predpisov, izdanih do uveljavitve Ustave SFRJ iz leta 1963 (1. do 5. člen ZDen). Institut denacionalizacije je v širšem smislu in posredno namenjen varstvu pravice do zasebne lastnine. Zaradi pravne varnosti in varstva interesov in pravic upravičencev (in ne premoženja samega) je zakon prepovedal pravni promet s podržavljenim premoženjem, glede katerega nastopi dolžnost vrnitve lastninske pravice. Določba prvega odstavka 88. člena ZDen z dnem uveljavitve zakona prepoveduje zavezancem razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega obstoji dolžnost vrnitve oziroma možnost vrnitve po določbah ZDen. Jezikovna razlaga določbe bi lahko privedla do zaključka, da je nično vsakršno razpolaganje s premoženjem, ki je (lahko) predmet denacionalizacijskega postopka. Vendar pa je namen same določbe in...
VSRS sodba in sklep II Ips 272/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.08.2014povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi okrnitve svobode - neupravičen odvzem prostosti - pripor - višina odškodnine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizijeTožnik izrecno izpodbija odločitev o pravdnih stroških, ki naj bi bili odmerjeni napačno. V tem delu revizija ni dovoljena, kajti odločitev o stroških je sklep, revizija zoper sklep pa je po 384. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dovoljena samo v izjemnih primerih. Lahko bi šlo za dovoljenost revizije po prvem odstavku 384. člena ZPP, če bi stranka izpodbijala sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Odločitev o stroških po ustaljeni sodni praksi ni tak sklep, zato ga tudi ni dopustno izpodbijati z revizijo. Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča RS je v primeru, ko je že obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje natančna in izčrpna, višje sodišče pa tem razlogom pritrjuje, standard obrazloženosti drugostopenjske sodbe nižji od standarda, ki velja za sodbo sodišča prve stopnje. Kadar sodišče druge stopnje sprejme dokazano oceno sodišča prve stopnje in iz nje izpeljane ugotovitve o odločilnih dejstvih,...
VSRS sodba II Ips 440/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.06.2013dopuščena revizija - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - stvarne pravice - dogovor o skupni poti - obligacijski dogovor lastnikov nepremičnin - preklic dogovora - načelo relativnosti - upravni postopek - upravna odločba - lokacijsko dovoljenjeDogovor o skupni dovozni poti do predvidenih treh novogradenj je bil pogoj za pridobitev skupne lokacijske dokumentacije in soglasja h gradnji s strani občine, za to dovozno pot pa sta tožnica in prva toženka odstopili vsaka enak del svojega zemljišča. Njun dogovor je tako postal sestavni del lokacijskih dovoljenj oziroma drugih upravnih aktov, potrebnih za gradnjo objektov. Ugotovljena vsebina v upravnem postopku doseženega dogovora in za potrebe gradenj določen status zemljišča (dovozna pot) namreč ne daje podlage za sklepanje o časovno ne določenem razmerju med strankama, pač pa ravno nasprotno omogoča (samo) tako razlago, da dogovor o skupni poti za dostop do novogradenj velja, dokler te gradnje stojijo oziroma dokler se okoliščine ne spremenijo tako, da je dostop do njih mogoč na drugačen način od dogovorjenega in določenega v upravnih aktih.Čeprav stranki s tem stvarne pravice nista pridobili, pa njunega dogovora vendarle ni mogoče (enostavno) opredeliti v...
VSRS sodba II Ips 62/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.10.2014dopuščena revizija - pravica do svobode izražanja - tisk - okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe - javnomnenjska agencija - javni interes - kolizija ustavnih pravicVprašanja v zvezi z rezultati javnomnenjskih raziskav sodijo v okvir politične razprave. To pa pomeni, da gre za temo javnega pomena, ki je še posebej varovana. Najpomembnejša kvaliteta javnomnenjskih agencij (pri določanju trendov in volilnih napovedi) je nepristranskost. Zato bi morale biti te osebe prav v zvezi s to lastnostjo, torej nepristranskostjo, pripravljene na določeno javno kritiko in so zato dolžne trpeti širše meje sprejemljive kritike, kot to velja za običajne posameznike. Toženčeva sporna izjava je temeljila na zadostni dejanski podlagi že v samem intervjuju, zato ne pomeni neupravičenega napada na dobro ime ali ugled tožeče stranke kot pravne osebe. Toženčev namen je bil opozoriti širšo javnost na možnost, da so rezultati javnomnenjskih raziskav tudi nepravilni, to pa je zagotovo tema, ki je v javnem interesu. Zato sodišči prve in druge stopnje nista prepričljivo utemeljili nujne demokratične potrebe po umestitvi varovanja dobrega imena ali ugleda...

Izberi vse|Izvozi izbrane