<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Kazenski oddelek

Sodba I Ips 125/99
ECLI:SI:VSRS:2001:I.IPS.125.99

Evidenčna številka:VS21039
Datum odločbe:07.06.2001
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:skrajšani postopek - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - sprememba obtožnega predloga

Jedro

Okrožni državni tožilec je na glavni obravnavi, na katero obdolženca nista prišla, spremenil obtožni predlog, spremembe pa so bile nato vnešene tudi v izrek obsodilne sodbe. S takimi spremembami obsojenca nista bila seznanjena in v zvezi s spremembami nista podala zagovorov, zato niso bili podani pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolžencev iz 1.odstavka 442. člena ZKP.

Izrek

Ob ugoditvi zahtevi zagovornice obs. S.R.-V. za varstvo zakonitosti ter po uradni dolžnosti se pravnomočna sodba Okrajnega sodišča v Celju z dne 23.2.1999 glede obs. S.R.-V. in glede obs. T.R. razveljavi in se zadeva vrne Okrajnemu sodišču v Celju v novo sojenje.

Obrazložitev

S sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 23.2.1999 sta bila obsojena T.R. in S.R.-V. spoznana za kriva, da sta v sostorilstvu storila nadaljevano kaznivo dejanje goljufije po 1. odstavku 217. člena Kazenskega zakonika (KZ), obs. S.R.-V. tudi kaznivega dejanja ponarejanja listin po 1. odstavku 256. člena KZ, obs. T.R. pa tudi kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ. Obema obsojenca je sodišče izreklo pogojni obsodbi, v kateri je obs. T.R. za nadaljevano kaznivo dejanje goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ, opisano pod tč. I/1 in 2, določilo kazen 10 mesecev zapora, za kaznivo dejanje goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ, opisano pod tč. III, pa kazen 4 mesecev zapora, nato pa mu je po 2. točki 2.

odstavka 47. člena KZ v pogojni obsodbi določilo enotno kazen 1 leta zapora s preizkusno dobo 4 let. Obs. S.R.-V. pa je za nadaljevano kaznivo dejanje goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ, opisano pod tč. I/1 in 2, določilo kazen 1 leta zapora, za kaznivo dejanje ponarejanja listin po 1. odstavku 256. člena KZ, opisano pod tč. II, pa kazen 4 mesecev zapora, nato pa je obsojenki z upoštevanjem kazni 3 mesecev zapora, določeni v pogojni obsodbi Okrajnega sodišča v Celju z dne 24.2.1998 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju z dne 7.7.1998 določilo po 2. točki 2. odstavka 47. člena KZ enotno kazen 1 leto in 6 mesecev zapora s preizkusno dobo 5 let. Obema obsojencema pa je v pogojnih obsodbah določilo še poseben pogoj, in sicer, da morata v roku 18 mesecev po pravnomočnosti sodbe nerazdelno povrniti oškodovancem premoženjskopravne zahtevke.

Zoper sodbo, ki je postala pravnomočna dne 23.2.1999, je zagovornica obs. S.R.-V. dne 5.5.1999 priporočeno po pošti vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. V njej uvodoma navaja, da jo vlaga zaradi razlogov iz 1.,2. in 3. točke 1. odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ter predlaga, da jo Vrhovno sodišče razveljavi v celoti.

Vrhovni državni tožilec Republike Slovenije je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti z dne 1.6.1999, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, predlagal, da Vrhovno sodišče zahtevo zagovornice obs. S.R.-V. za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno, ker ni podana niti kršitev 439. člena ZKP, niti bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 3. točki 1. odstavka 371. člena ZKP in tudi kazenski pregon ni zastaral, prav tako pa ni bil kršen kazenski zakon v zvezi z odločitvijo o premoženjskopravnem zahtevku.

Zahteva zagovornice obs. S.R.-V. za varstvo zakonitosti je utemeljena, ker pa so razlogi, zaradi katerih je Vrhovno sodišče pravnomočno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje, v korist tudi obs. T.R., je v skladu z določilom 2. odstavka 424. ZKP razveljavilo pravnomočno sodbo tudi glede tega obsojenca.

Po določilu 29. člena Ustave Republike Slovenije morajo biti vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, ob popolni enakopravnosti zagotovljene tudi naslednje pravice, in sicer, da ima primeren čas in možnosti za pripravo svoje obrambe, da se mu sodi v njegovi navzočnosti in da se brani sam ali z zagovornikom, da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist in da ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivdo.

Temeljna ustavna pravica je torej tudi pravica obdolženca, da se mu sodi v njegovi navzočnosti. Ta pravica je bila obs. S.R.-V. sicer omogočena, saj je bila na glavno obravnavo, razpisano za dne 23.2.1999, povabljena, vendar ni prišla, izostanka tudi ni opravičila, čeprav ji je bilo vabilo na glavno obravnavo vročeno dne 13.2.1999, kar je razvidno iz povratnice. Zato je sodišče prve stopnje opravilo glavno obravnavo v njeni nenavzočnosti in tudi v nenavzočnosti obs. T.R., ki pa je svoj izostanek z dopisom z dne 22.2.1999 opravičil z navedbo, da je bolan. Po določilu 1. odstavka 442. člena ZKP sicer sme sodnik, če obdolženec ne pride na glavno obravnavo kljub temu, da je bil v redu povabljen, odločiti, da se opravi glavna obravnava tudi v njegovi nenavzočnosti, s pogojem, da njegova navzočnost ni nujna in da je bil pred tem že zaslišan.

Obsojenca sta bila sicer med posameznimi preiskovalnimi dejanji zaslišana, in sicer obs. S.R.-V. dne 28.11.1996, obs. T.R. pa dne 19.11.1996 ter tudi na glavni obravnavi dne 1.2.1999. Vendar pa je okrožni državni tožilec na glavni obravnavi dne 23.2.1999, na katero sicer pravilno povabljena obs. S.R.-V. ni prišla, obs. T.R., ki se je sicer ostalih narokov za glavno obravnavo udeleževal, pa je svoj izostanek zaradi bolezni pisno opravičil, obtožni predlog spremenil glede kaznivih dejanj, opisanih pod tč.I/1 in 2 ter pod tč. II, take spremembe obtožnega akta pa je sodišče prve stopnje vneslo v izrek obsodilne sodbe. S takimi spremembami obtožnega akta obsojenca nista bila seznanjena in v zvezi s takimi spremembami tudi nista podala zagovorov. Zato je potrebno pritrditi stališču zagovornice obs.

S.R.-V., da niso bili podani pogoji iz 1. odstavka 442. člena ZKP, ker obsojenka o očitkih v spremenjenem obtožnem aktu ni bila zaslišana. Podana je zato bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 3. točki 1. odstavka 371. člena ZKP, saj je bila glavna obravnava opravljena brez oseb, katerih navzočnost na glavni obravnavi je po zakonu obvezna, razen v primeru, če gre za situacijo iz 1. odstavka 442. člena ZKP, ki pa v obravnavanem primeru ni bila podana. Glede na to, da je bil obtožni predlog spremenjen tudi glede kaznivega dejanja, katerega je bil kot sostorilec obdolžen obs. T.R., je navedena bistvena kršitev določb kazenskega postopka podana tudi glede obs. T.R., zaradi česar je bilo potrebno po uradni dolžnosti razveljaviti pravnomočno sodbo tudi glede tega obsojenca ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.


Zveza:

URS člen 29.ZKP člen 442, 442/1.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yMzgzOQ==