<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

VSRS Sklep X Ips 293/2014
ECLI:SI:VSRS:2015:X.IPS.293.2014

Evidenčna številka:VS1015156
Datum odločbe:06.07.2015
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS (zunanji oddelek v Novi Gorici) III U 245/2013
Senat:Martina Lippai (preds.), Brigita Domjan Pavlin (poroč.), Peter Golob
Področje:UPRAVNI SPOR - ENERGETIKA
Institut:dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - energetika - sofinanciranje iz javnih sredstev - podpora za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije - zakonitost postopka sprejemanja podzakonskega akta

Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu. Izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, s katerim bi revident izpolnil pogoj za dovoljenost revizije iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj v tem primeru niso izpolnjeni pogoji za uporabo pravila exceptio illegalis glede Uredbe 90/12, kar revident posredno predlaga. Revident tudi ni navedel,katere kršitve katerih zakonov naj bi bile v postopku sprejemanja Uredbe 90/12 podane. Določbe predpisov, ki so bile podlaga za sprejem za revidenta sporne uredbe, pa so jasne in ne potrebujejo posebne razlage.

Revident svojih trditev o zelo hudih posledicah ni z ničemer obrazložil.

Dodeljena podpora se ne nanaša neposredno na investicijo, temveč pomeni finančno pomoč za tekoče poslovanje pri proizvodnji električne energije, pri čemer je v času vložitve vloge za dodelitev te podpore Uredba 90/12 nesporno že veljala. Ker se je tudi s predhodnimi spremembami Uredbe višina podpore zniževala, revident že ob odločanju za investicijo ni imel podlage za pričakovanje, da bo višina podpore ostala nespremenjena oziroma se ne bo znižala.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Priglaša tudi stroške postopka.

2. Tožena stranka v odgovoru na revizijo pojasnjuje razloge za sprejetje Uredbe o spremembah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (Ur. l. RS, št. 90/12, v nadaljevanju Uredba 90/12) in potek njenega sprejemanja.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Javne agencije Republike Slovenije za energijo (v nadaljevanju JARSE), št. 136-05-1418/1568/2012/1573/2012 z dne 12. 3. 2013. S to odločbo je JARSE na podlagi 64.o člena Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ), prvega odstavka 207. člena Zakona o splošnem upravnem postopku in določil Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (Ur. l. RS, št. 37/09, 53/09, 68/09, 76/09, 17/10, 94/10, 43/11, 105/11, 43/12 in 90/12; v nadaljevanju Uredba), med drugim odločila, da se za električno energijo, proizvedeno v tam navedeni proizvodni napravi, proizvajalcu električne energije (revidentu) dodeli podpora kot finančna pomoč za tekoče poslovanje iz 2. alineje četrtega odstavka 64.n člena EZ (1. točka izreka odločbe), da se proizvodna naprava uvršča v razred referenčnih stroškov 3.1 Referenčni stroški fotovoltaičnih proizvodnih naprav, ki so postavljene na stavbah 2012/M12, in Velikostni razred proizvodne naprave Mala iz Priloge I Uredbe, opredeljenih za mesec december 2012 (četrti odstavek 2. točke izreka odločbe), in da je revident dolžan v primeru prejema kakršnihkoli pomoči za proizvodno napravo, ki se lahko štejejo za subvencijo, v tam navedenem roku obvestiti JARSE, ki bo po prejemu obvestila dopolnila 2. točko izreka te odločbe v skladu s tretjim odstavkom 15. člena Uredbe (6. točka izreka odločbe). Tožena stranka je z odločbo, št. 360-162/2013/3 z dne 19. 6. 2013, revidentovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo kot neutemeljeno zavrnila (1. točka izreka odločbe), zavrnila pa je tudi zahtevo za plačilo stroškov postopka (2. točka izreka odločbe).

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se sklicuje revident, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

7. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367.b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno.

8. Revizija po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 92/2010 z dne 22. 4. 2010 in X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010) ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila. Pomembno pravno vprašanje je le tisto vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi.

9. Revident zatrjuje, da gre v obravnavani zadevi za pomembno pravno vprašanje, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, in sicer: „Ali je bil postopek sprejemanja podzakonskega predpisa (Uredbe 90/12) zakonit?“. Meni namreč, da ni bil, ker predlog Uredbe 90/12, s katero je bila prejšnja Uredba spremenjena tako, da je znižala višino podpore za proizvodnjo električne energije, na katero je računal, in je veljala, ko se je odločal za investicijo v elektrarno, pred sprejetjem ni bil objavljen na spletnih straneh ter strokovna in druga javnost nista bili povabljeni k sodelovanju pri njegovi pripravi, kot je to določeno s Poslovnikom Vlade RS (v nadaljevanju Poslovnik).

10. Po presoji Vrhovnega sodišča izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, s katerim bi revident izpolnil pogoj za dovoljenost revizije iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj v tem primeru niso izpolnjeni pogoji za uporabo pravila exceptio illegalis glede Uredbe 90/12, kar revident posredno predlaga.

11. Po 125. členu Ustave RS (v nadaljevanju URS) so sodniki pri svojem delu neodvisni, vezani so na ustavo in zakon. Po 156. členu URS mora sodišče, če pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, postopek prekiniti in začeti postopek pred ustavnim sodiščem. Iz navedenih določb URS torej izhaja, da sodišču ni treba prekiniti postopka sojenja in začeti postopka pred ustavnim sodiščem, če meni, da je podzakonski predpis neskladen z zakonom, temveč takega predpisa pri svoji odločitvi ne uporabi.

12. Vlada je Uredbo izdala na podlagi določbe devetega odstavka (v času odločanja prvostopenjskega upravnega organa veljavnega) 64.n člena EZ. Ta določa, da Vlada podrobneje predpiše višino in trajanje posamezne vrste podpore, pogoje za pridobitev podpore, način pridobitve podpore in druga vprašanja podeljevanja in koriščenja podpore. Niti EZ niti kakšen drug zakon pa ne določa posebnega postopka za sprejemanje Uredbe oziroma njenih sprememb in tega tudi revident ne zatrjuje.

13. Zakon o Vladi Republike Slovenije (v nadaljevanju ZVRS) določa, da lahko Vlada z uredbo podrobneje ureja in razčlenjuje v zakonu ali v drugem aktu Državnega zbora določena razmerja v skladu z namenom in s kriteriji zakona oziroma drugega predpisa (prvi odstavek 21. člena ZVRS). Četrti odstavek istega člena ZVRS določa, da svojo notranjo organizacijo in delo Vlada ureja s poslovnikom in sklepi, pa tudi v tretjem odstavku 16. člena ZVRS je med drugim določeno, da lahko način dela in odločanja Vlade za posamezne vrste vprašanj določi poslovnik Vlade.

14. Tako Poslovnik v drugem odstavku 9. člena določa, da predlagatelj predpisa povabi strokovno in drugo javnost k sodelovanju pri pripravi predpisa s splošnim vabilom, kateremu je priložen osnutek predpisa, na spletnih straneh. V skladu s šestim odstavkom istega člena Poslovnika pa se javnosti ne povabi k sodelovanju pri pripravi predlogov predpisov v primerih, ko po naravi stvari to ni mogoče (ukrepi, ki se sprejemajo po nujnem postopku, ukrepi, ki morajo biti sprejeti in uveljavljeni nemudoma, z določenim začetkom veljavnosti brez predhodne seznanitve javnosti). Nadalje se javnost tudi ne povabi k sodelovanju pri pripravi predloga državnega proračuna, predloga rebalansa državnega proračuna, predloga sprememb državnega proračuna, predloga zakona o izvrševanju državnega proračuna in podzakonskih predpisov na njegovi podlagi, predloga zaključnega računa državnega proračuna, predloga poslovnika vlade, predloga odloka, predloga resolucije z izjemo predloga resolucije o nacionalnem programu na posameznem področju, predloga dokumentov razvojnega načrtovanja in izvajanja razvojnih politik, predloga deklaracije, predloga aktov o ratifikaciji mednarodnih pogodb in predloga sklepa (sedmi odstavek 9. člena Poslovnika).

15. Poslovnik torej predvideva, da se v določenih primerih javnosti ne povabi k sodelovanju pri pripravi predlogov predpisov. Revident pa ne trdi, da bi bil Poslovnik v nasprotju z ZVRS.

16. Revident pravnega vprašanja ni izpostavil na način iz 7. točke obrazložitve tega sklepa, saj niti ni navedel, katere kršitve katerih zakonov naj bi bile v postopku sprejemanja Uredbe 90/12 podane. Zgoraj povzete določbe predpisov, ki so bile podlaga za sprejem za revidenta sporne uredbe, pa so jasne in ne potrebujejo posebne razlage.

17. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

18. Revident je v zvezi s tem zatrjeval le, "da ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice, kot bo obrazloženo v nadaljevanju". Svojih trditev o zelo hudih posledicah ni z ničemer obrazložil. Če je pri tem meril na zatrjevane kršitve 2. člena, 44. člena in 74. člena URS, jih, kot že navedeno, ni obrazložil, še manj pa izkazal. Prav tako ni izkazal zelo hudih posledic z navajanjem (sicer med revizijskimi razlogi), da je zaradi izpodbijane odločbe investicija nerentabilna oziroma se zanjo ob takih pogojih ne bi odločil. Dodeljena podpora se ne nanaša neposredno na investicijo, temveč pomeni finančno pomoč za tekoče poslovanje pri proizvodnji električne energije, pri čemer je v času vložitve vloge za dodelitev te podpore Uredba 90/12 nesporno že veljala. Ker se je tudi s predhodnimi spremembami Uredbe višina podpore zniževala, revident že ob odločanju za investicijo ni imel podlage za pričakovanje, da bo višina podpore ostala nespremenjena oziroma se ne bo znižala. Zato tudi pogoj iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

19. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

20. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizije (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).


Zveza:

ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. EZ člen 64n, 64o. ZVRS člen 16,
16/3, 21, 21/1, 21/4. URS člen 125, 156. Poslovnik Vlade Republike Slovenije člen 9. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 15, 15/3.
Datum zadnje spremembe:
01.04.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDgxMzgx