Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8250cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NDA1
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba I Ips 51579/2013Vrhovno sodiščeKazenski oddelek19.04.2019kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - goljufija - preslepitev - sostorilstvo - objektivni in subjektivni element - obrazložitev sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - premoženjskopravni zahtevek - aktivna legitimacija - smrt oškodovanca v teku postopka na prvi stopnji - dedovanje - beneficium cohaesionisBistveni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije je spravljanje drugega v zmoto, to je ustvariti pri drugi osebi zmotno predstavo o določenih okoliščinah. Časovna in krajevna komponenta, za presojo, ali so v opisu dejanja opisani in konkretizirani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije, ni odločilna. Opisani so tako subjektivni in objektivni elementi sostorilstva, da je tudi obsojenec sodeloval pri storitvi kaznivega dejanja in dejanje storil skupaj z drugim, soobsojencem. Opisana je vloga in ravnanje vsakega od obsojencev. V opisu dejanja je treba pri sostorilstvu praviloma vlogo oziroma prispevek posameznika individualizirati ter konkretizirati, kar je tudi storjeno v opisu dejanja v izpodbijani pravnomočni sodbi.
VSRS Sodba in sklep II Ips 346/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.03.2019poprava krivic - zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - dokazovanje z izvedencem - višina nadomestila - tržna najemnina - davčne obveznosti - standard obrazloženosti odločb sodišča druge stopnje - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - delno zavrženje revizijeTožniki so ponudili ustrezno trditveno podlago za zahtevek po 145.c členu ZIKS, katerega pravna narava je enaka pravni naravi zahtevkov po drugem odstavku 72. člena ZDen. Pri ugotavljanju koristi denacionalizacijskih upravičencev z metodo hipotetične najemnine gre za ugotavljanje v preteklosti nastale terjatve, ki se z odločitvijo sodišča odrazi v denarju (nečista denarna terjatev), zato se ugotavlja po razmerah v času sojenja, že ime samo pa pove, da gre ravno zaradi projekcije v preteklost lahko le za domnevno, predvidljivo (hipotetično) korist (ocenjena, predvidljiva najemnina zmanjšana za ocenjene, predvidljive stroške), ki bi jo upravičenec imel od konkretnih prostorov. Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča se na račun obveznosti, ki jih imajo upravičenci do nadomestila iz drugega odstavka 72. člena ZDen iz naslova davkov do države, obveznost denacionalizacijskega zavezanca ne more zmanjševati, saj gre za razmerje med upravičenci in državo.
VSRS Sodba in sklep II Ips 124/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.06.2019skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - delež na skupnem premoženju - stranska intervencija - položaj stranskega intervenienta - nedovoljeno razpolaganje strank - poskus izigravanja upnikovega položaja - moralna pravila - konkretizacija navedb - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizijeZa konkretno presojo je ključno, da stranski intervenientki v postopku pred sodišči nižje stopnje nista konkretizirali ugovora, da z izvršbo na toženkinem polovičnem delu sporne nepremičnine njuni terjatvi do toženke ne bosta mogli biti v celoti poplačani.
VSRS Sodba II Ips 111/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.09.2019prodajna pogodba za nepremičnino - oblika pogodbe - ustna pogodba - teorija o realizaciji - konvalidacija posla - priposestvovanje - dobra vera - zastaranje - bistvena kršitev določb nepravdnega postopka - dokazna ocena - prosta dokazna presoja - načelo neposrednosti - metodološki napotek - zmotna ugotovitev dejanskega stanja kot revizijski razlogKršitev proste dokazne ocene je lahko dvojna: (a) neupoštevanje metode iz 8. člena ZPP; ali (b) vsebinsko neprepričljiva dokazna ocena, ki je v nasprotju z neformalnimi dokaznimi pravili, zato je podana zmotna ugotovitev dejanskega stanja. Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, mora revident, ki se sklicuje na kršitev 8. člena ZPP, revizijsko sodišče prepričati, da dokazna ocena nižjih sodišč ne izpolnjuje temeljnih postulatov metode proste dokazne ocene. V revizijskem postopku zato ni (več) bistveno, ali je bila resnica pravilno ugotovljena, ampak le še to, kako je bila ugotovljena. Pomembno je torej spoštovanje metode, ki jo 8. člen ZPP začrtuje le formalno, medtem ko vsebinski vidik dokazne ocene tvorijo splošni zakoni logike, psihologije, znanosti in izkušenj na splošno.
VSRS Sodba X Ips 31/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.02.2020gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - občinski prostorski akti - ugotovitev skladnosti občinskih prostorskih aktov - občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) - občinski prostorski načrt (OPN) - prostorski izvedbeni akti - prostorski izvedbeni načrt - prostorski ureditveni pogoji (PUP) - prenehanje veljavnosti - razveljavitev dela PUP-a - dopuščena revizijaOkoliščina, da je PUP za mesto Maribor urejal območje prostorske planske enote St 10 S, sama po sebi ne izključuje drugačnega urejanja dela te planske enote s kasneje sprejetim (v letu 2013 tudi spremenjenim) OPPN za del PPE St 10 S in s tem tudi prenehanja veljavnosti PUP v tem delu. Revidenta namreč ne trdita, da omenjeni OPPN ne bi bil v skladu s prostorskimi sestavinami oziroma da v njih ni bilo podlage za sprejem OPPN z namenom izvedbe prostorske ureditve območja, za katerega je bilo v prostorskih sestavinah predvideno urejanje s PIN. Navedeno stališče tudi v ničemer ne posega v prenehanje veljavnosti PUP z dnem uveljavitve OPN in v postopek njihovega spreminjanja in dopolnjevanja, določena v četrtem odstavku 96. člena ZPNačrt. OPN je hierarhično višji predpis kot OPPN, saj mora biti ta skladen z OPN. Navedeno razmerje izhaja iz vsebine njunega urejanja. Iz četrtega odstavka 95. člena ZPNačrt ne izhaja, da bi moral biti na tej podlagi sprejeti OPPN v skladu s...
VSRS Sodba II Ips 97/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.02.2020prodaja kmetijskih zemljišč - sklenitev prodajne pogodbe - obid prisilnih predpisov - izbrisna tožba - zamudna sodba - zloraba instituta zamudne sodbe - zloraba procesnih pravic - pasivnost tožene stranke - dokazovanje - pravilo o dokaznem bremenu - dobroverna lastniška posest - dopuščena revizijaPravilo o dokaznem bremenu iz 215. člena ZPP sodišče uporabi takrat, ko na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva. Iz obrazložitve sodišč prve in druge stopnje pa je razvidno, da sodišče prve stopnje ni bilo v spoznavni krizi in ni odločalo na podlagi pravila o dokaznem bremenu, ampak je na podlagi izvedenega dokaznega postopka s prepričanjem ugotovilo pravno pomembna dejstva, na katera je oprlo oceno, da toženca s procesnimi dejanji v pravdi P 642/2006 nista nameravala obiti prisilnih predpisov o prodaji kmetijskih zemljišč. Po oceni Vrhovnega sodišča za zavrnitev tožbenega zahtevka zadošča že ugotovitev sodišča, da prvi toženec tožbe za ugotovitev obstoja lastninske pravice ni vložil z namenom izigrati prisilne predpise o prodaji kmetijskih zemljišč, ampak zato, ker je bil prepričan, da sta sporni zemljišči res njegovi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo tudi, da iz toženčeve izpovedi izhaja, da na tožbo ni odgovoril zato,...
VSRS Sklep I Ips 47234/2018Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.03.2020jezik v postopku - vročanje sodnih odločb - vročitev sodbe - izrek in razglasitev sodbe - prevod sodbe v tuj jezik - pravica do uporabe lastnega jezika - pravica do pritožbeUtemeljene so vložnikove navedbe, da vročitev prvostopenjske sodbe ni bila pravilno opravljena. Iz podatkov spisa izhaja, da obsojenka, ki je državljanka Republike Srbije, kjer tudi živi, ne razume in ne govori slovenskega jezika. Izročitve pisnega odpravka sodbe v slovenskem jeziku zato ni mogoče šteti kot pravilnega načina vročitve sodbe. Prav tako ni mogoče šteti, da je bila vročitev sodbe pravilno opravljena s tem, ko je bila obsojenki sodba takoj po razglasitvi ustno prevedena v srbski jezik. Obsojenkini izjavi, da se odpoveduje pravici do pisnega prevoda sodbe pa glede na določbo tretjega odstavka 8. člena ZKP ni mogoče pripisati pravno upoštevnih učinkov.
VSRS Sklep III Ips 18/2019Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek10.03.2020odškodninska odgovornost poslovodje - odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo - sklenitev posla - načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - povrnitev premoženjske škode - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku - pritožbena novota - dopuščena revizijaOkoliščine, ki jih je upoštevalo sodišče prve stopnje in se nanašajo na naravo posla in blaga, ki ga je tožeča stranka dobavljala pogodbeni partnerici (potrebna hitrost odločanja, nevarnost izgube posla), sicer govorijo v prid stališču, da v takšnih okoliščinah poslovodni organ ne more vsakokratno pridobivati poglobljenih analiz finančno ekonomskega položaja poslovnega partnerja. Vendar predpisana skrbnost dobrega gospodarstvenika terja drugačen pristop takrat, ko je poslovodni organ seznanjen z okoliščinami, ki kažejo na izrazito povečanje tveganja glede kasnejše izpolnitve pogodbenega partnerja. V takšnih okoliščinah bi bilo mogoče opredeliti ravnanje poslovodnega organa, ki je z odobritvijo nove dobave blaga poslovnemu partnerju izpostavil gospodarsko družbo povečanemu tveganju, kot ravnanje s potrebno skrbnostjo le pod predpostavko, da je zagotovljeno ustrezno zavarovanje izpolnitve pogodbenega partnerja ali da bi bile izkazane druge koristi gospodarski...
VSRS Sodba I Up 13/2020Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.04.2020mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - pogoji za mednarodno zaščito - preganjanje zaradi vere - sprememba veroizpovedi - prosilec iz Irana - zaslišanje prosilca - verodostojnost prosilca - nestrinjanje z dokazno oceno - zavrnitev pritožbePriznanje mednarodne zaščite ne more temeljiti le na tako ustvarjenih okoliščinah, povzročenih z dejavnostmi prosilca od odhoda iz izvorne države, saj bi to pomenilo zlorabo sistema mednarodne zaščite oziroma uporabo v nasprotju z njegovim namenom, da zavaruje prosilce, ki za to izkažejo pristno (dejansko) in ne zgolj navidezno potrebo. Kršitev 8. člena ZPP je podana (le), kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej takrat, ko ni vestna, skrbna ter analitično sintetična (kadar sodišče ne oceni vseh dokazov posebej, nato pa še vse dokaze skupaj), ne pa tudi, kadar naj bi bila vsebinsko neprepričljiva (ker je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili). Narava stvari v obravnavanem primeru bi dopuščala odločanje sodišča o pravici sami, vendar pa tožnik tega v tožbi ni predlagal; glede na to, da se tožbeni predlog glasi samo na odpravo izpodbijane odločbe, bi z odločanjem v sporu polne jurisdikcije sodišče...
VSRS Sodba X Ips 44/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.05.2020najem neprofitnega stanovanja - splošni pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja - (ne)izpolnjevanje pogojev - premoženjski cenzus - sprememba neprofitne najemnine - sprememba višine najemnine - tržna najemnina - razlaga določb - exceptio illegalis - pravica do primernega stanovanja - dopuščena revizija - zavrnitev revizijeSkladno s SZ-1 je najemodajalec dolžan vsakih pet let preveriti, ali najemnik (in uporabniki) neprofitnega stanovanja še izpolnjuje splošne pogoje za uporabo neprofitnega stanovanja po veljavnem pravilniku na dan preverjanja in mora zato preveriti tudi izpolnjevanje premoženjskih pogojev za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja. 90. člen SZ-1 je treba razlagati v funkciji zagotavljanja načela enakosti pri uveljavljanju socialnih pravic, iz česar pa izhaja ne le upravičenje temveč tudi dolžnost najemodajalcev, da preverjajo izpolnjevanje upravičenosti do neprofitnega stanovanja. Zato je najemodajalec dolžan prav v funkciji varstva navedenih ustavnih in zakonskih vrednot vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju splošnih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja, ki jih opredeljuje pravilnik iz petega odstavka 87. člena tega zakona, torej v obravnavani zadevi 3. člen Pravilnika. Če se ugotovi, da tak najemnik ni več...
VSRS Sklep I Up 198/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.05.2020prostorsko načrtovanje - občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) - prostorski izvedbeni akt - splošni pravni akt - omejitev lastninske pravice - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - poseg v pravni položaj - neizkazan pravni interes - zavrnitev pritožbeZa utemeljitev pravnega interesa samo po sebi ne zadošča okoliščina lastništva zemljišč v območju urejanja z OPPN, saj mora imeti načrtovanje izvedbenih rešitev za pritožnico tudi bistvene posledice. Teh pa ni in s tem tudi ne neposrednega posega OPPN v strankin pravni položaj, če je treba za to na podlagi OPPN izdati gradbeno dovoljenje, v določenih primerih pa izvesti postopek razlastitve. Za uveljavljanje varstva lastnih pravic in pravnih koristi gre, če sta izpolnjena pogoja: prvič, da izpodbijani prostorski akt, torej njegove sporne določbe, pomeni pravni temelj za določitev pravic ali obveznosti te osebe, in drugič, da ima akt v tem delu zanjo bistvene posledice. Izpodbijane določbe prostorskega izvedbenega akta za tožnika nimajo bistvenih posledic, če bo za njegovo uresničitev šele treba izdati upravni akt, tožnik pa bo v upravnem sporu lahko izpodbijal njegovo zakonitost tako, da bo zatrjeval, da temelji na nezakoniti določbi predpisa.
VSRS Sodba VIII Ips 2/2020Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.05.2020nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - samostojni podjetnik - delovno razmerje - prijava v obvezno zavarovanje - sprememba podlage zavarovanja za nazajOdgovor na vprašanje, ali delodajalec delavca lahko prijavi v obvezno socialno zavarovanje za čas, ko je bil v evidenco že vpisan na drugi podlagi se zato glasi, da to ne le lahko, temveč mora storiti, če je delavcu naknadno priznano delovno razmerje tudi za čas, ko je bil že zavarovan na drugi podlagi, saj je vsaka druga podlaga v ZPIZ-2 navedena za zavarovalno podlago delovnega razmerja, ki ima zato prednost pred takšno drugo podlago.
VSRS Sodba II Ips 142/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.06.2020povrnitev premoženjske škode - posredna škoda - odškodninska odgovornost - odgovornost izvajalca poštnih storitev - prenos poštnih pošiljk - krivda - huda malomarnost - omejitev višine odškodnine - izključitev odgovornosti - lex specialis - uporaba OZ - dopuščena revizijaZPSto-2 vprašanja, ali se izvajalec poštnih storitev na v njem določene omejitve lahko sklicuje, če škodo povzroči s hudo malomarnim ravnanjem, ne ureja. Jasno je, da njegovi varnostni mehanizmi, ki lajšajo položaj izvajalca poštne storitve s tem, da omejujejo njegovo odškodninsko odgovornost, ne morejo kriti očitnih zlorab ali celo šikanoznega ravnanja. Utesnjevanje specialne odškodninske ureditev v ZPSto-2 je torej z vidika temeljnih načel pravnega reda nujno. Vprašanje je le, do kam seže? Odgovor ni nujno odvisen le od stopnje krivde, marveč tudi od vprašanja, kakšni so tipični primeri, na katere se specialna ureditev nanaša. Treba se je vprašati, kakšen je namen (telos) zakona ter kje ga konkretni primeri teleološko presegajo ter jih je treba zato obravnavati po splošnih pravilih odškodninskega prava. Škoda in odškodnina zanjo, ki jo ureja ZPSto-2, se nanaša na tipične odškodninske primere ob napačnem vročanju pošte. To so primeri, ki so v celoti...
VSRS sodba II Ips 64/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.11.2015povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost pravne osebe - odgovornost delodajalca - razmerje med delavcem in delodajalcem - odgovornost za drugega - odgovornost storilca kaznivega dejanja - cerkvena institucija kot delodajalec - pojem delovnega razmerja - duhovnik - kanonsko pravo - razmerje med cerkvenim in državnim pravom - višina odškodnine - kršitev osebnostnih pravic - zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja - predhodno vprašanje - obstoj kaznivega dejanja - ustavitev kazenskega pregona - pravica do sodnega varstvaDržavno pravo Katoliški cerkvi dopušča svobodno delovanje v skladu s kanonskim pravom tudi na t. i. mešanih področjih, dokler to delovanje ne trči ob pravni red Republike Slovenije. Notranje razmerje med duhovnikom in Katoliško cerkvijo ter vprašanje njunih medsebojnih pravic in obveznosti sta tako pridržana presoji po kanonskem pravu. Katoliška cerkev tudi svobodno opravlja katehezo, ko pa pri njej vstopa v družbena razmerja s tretjimi, mora spoštovati pravni red Republike Slovenije. Čeprav odškodninske odgovornosti toženk do tretjih za ravnanje pokojnega duhovnika ni po določbah cerkvenega avtonomnega pravnega reda, lahko toženke odškodninsko odgovarjajo po civilnem pravnem redu Republike Slovenije, ki ureja odškodninsko odgovornost pravnih oseb za ravnanje njihovih delavcev. V razmerju do tretjih je tisti, ki poučuje verouk, s Katoliško Cerkvijo, znotraj nje pa s posamezno župnijo, v kateri opravlja veroučno vzgojo, z njo predpostavljeno škofijo, nadškofijo,...
VSRS sodba II Ips 228/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek30.07.2015dopuščena revizija - pogodba o paketnem potovanju - neizpolnitev pogodbe - nepravilna izpolnitev pogodbe - počitnice - odgovornost organizatorja potovanja - varstvo potrošnikov - zastrupitev s hotelsko hrano - povrnitev nepremoženjske škode - pravno priznana škoda - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - privolitev v posledico - volenti non fit iniuria - trditveno breme - duševne bolečine zaradi izgubljenega užitka počitnic ali dopusta - razlaga prava EU - neposredna uporaba prava EU - evro skladna razlaga prava - neposreden učinek direktive - avtentična razlaga določb direktive - Direktiva Sveta 90/314/EGSDoločbo prvega odstavka 57.g člena ZVPot je treba razlagati in uporabiti skladno z Direktiva Sveta 90/314/EGS, in sicer tako, da izvzema napotitev na pravila OZ, kolikor zadeva uporabo ekskulpacijskega razloga iz drugega odstavka 892. člena OZ v korist organizatorja potovanja, s čimer se v razmerju do potrošnika zagotavlja odgovornost organizatorja potovanja za nepravilno izpolnitev oziroma neizpolnitev pogodbe o organiziranju potovanja, neoziraje se na to, ali je pri izbiri osebe, ki ji je izvajanje storitev zaupal in je povzročila nastanek škode, ravnal z dolžno profesionalno skrbnostjo. Pravico do regresa v razmerju do tretje osebe kot povzročitelja škode, ki tudi po dikciji Direktive ne sme biti prizadeta, organizator potovanja pri tem skladno z določbe četrtega odstavka 892. člena OZ ohranja. Na krajevno drugačne pogoje in previdnost so bili tožniki (vsaj s splošnim opozorilom) opozorjeni. Napoteni so bili v ambulanto za potnike in na internetno stran www.zdravinapoti.si,...
VSRS sklep in sodba III Ips 71/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek29.09.2015osebni stečaj - izpodbijanje pravnih dejanj v osebnem stečaju - pritožba - krajevna pristojnost - obdobje izpodbojnosti - izpodbojni in povračilni zahtevekZFPPIPP v četrtem odstavku 52. člena določa, da je za odločanje o pritožbah v vseh postopkih zaradi insolventnosti krajevno pristojno Višje sodišče v Ljubljani. Vendar pa pri pritožbi tožnika ni šlo za odločanje o pritožbi v postopku prisilne poravnave ali stečajnem postopku (to je v postopkih zaradi insolventnosti iz 5. člena ZFPPIPP), temveč v postopku v sporu, ki je nastal v zvezi s stečajnim postopkom nad tožnikom (6. točka 483. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pristojnost v takšnih sporih pa se ravna po 63. členu ZPP (to je po sodišču, ki vodi stečajni postopek).ZFPPIPP v prvem odstavku 391. člena sicer določa, da je obdobje izpodbojnosti iz 269. člena tega zakona v postopku osebnega stečaja zadnja tri leta (in ne zadnjih dvanajst mesecev) pred uvedbo postopka osebnega stečaja. Vendar pa to ne velja pri vseh pravnih poslih ali drugih pravnih dejanjih, temveč le pri tistem pravnem poslu ali drugem pravnem dejanju, ki bi ga stečajni...
VSRS sodba II Ips 11/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.10.2015notar - odgovornost notarja - pobotnica - izbris hipoteke - vložitev predloga za izbris hipoteke - edicijski dolžnik - dokazovanje - prekluzija - prosta presoja dokazov - načelo materialne resnice - formalna dokazna ocena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - protispisnost - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - zamudna sodba - izdaja zamudne sodbe - odgovor na tožboS strani tožeče stranke izročena izbrisna pobotnica, ki je vsebovala izjavo o plačilu dolga ter veljavno zemljiškoknjižno dovolilo, je notarki ne le omogočala, temveč celo terjala takojšnjo vložitev predloga za izbris hipoteke oziroma njeno izročitev dolžniku. Iz dejanskih ugotovitev sodišč namreč tudi izhaja, da izbrisna pobotnica ni bila izročena toženi stranki v hrambo, da bi jo morala torej zgolj hraniti, ne pa tudi izročiti dolžniku oziroma predlagati izbris hipoteke. Zato je sklicevanje revidentke na določbe ZN, ki urejajo prevzem, hranitev, popis ter samo hrambo listin in opredeljujejo poklicno skrbnost notarja ter odškodninsko odgovornost pri opravljanju notarske dejavnosti, ter na določbe OZ v delu, ki urejajo skrbnost pri izvrševanju naročila s strani prevzemnika naročila, v konkretnem primeru neutemeljeno. Kršitev načela proste presoje dokazov je podana, če ni upoštevan metodološki napotek iz citiranega določila 8. člena ZPP, ki od sodišča...
VSRS sklep II Ips 74/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.10.2015dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost države - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - stvarna pasivna legitimacija - Svet Vlade RS za invalide - odgovornost za delavce - odškodnina - razžalitev dobrega imena in časti - kršitev osebnostnih pravic - neposredna odškodninska odgovornost člana organa pravne osebe - neposredna odškodninska odgovornost sodnika - neposredna odškodninska odgovornost državnega tožilca - neposredna odškodninska odgovornost državnega pravobranilcaNaš pravni red priznava odgovornost za protipravno ravnanje, do katerega je prišlo pri izvajanju oblasti oziroma javnih pooblastil. Namen določitve pravice do povračila škode kot temeljne pravice v Ustavi je v zagotavljanju pravne države. Načelo pravne države sicer v prvi vrsti uresničujejo nosilci oblasti, katerih ravnanja morajo temeljiti na ustavi in zakonu. Da bi nosilci oblasti tako tudi dejansko ravnali, pa se primarno zagotavlja s postopki in pravnimi sredstvi. Kljub predvidenim postopkom pa ta način zagotavljanja ustavnosti in zakonitost včasih odpove. Ravno v takih primerih nastopa pravica do povračila škode kot ultima ratio za uveljavljanje zakonitosti in ustavnosti.Svet Vlade za invalide, kot strokovno in posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije, ni „organ“ pravne osebe v smislu 148. člena OZ. Svet Vlade RS za invalide ne izvaja oblasti v imenu države na podlagi podeljenih pooblastil oziroma nima pristojnosti odločanja o pravicah in obveznostih posameznikov....
VSRS sodba III Ips 6/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek28.10.2015gospodarska družba - odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora - prisilna poravnava - prepoved preusmeritve finančnih tokov - domneva neenakopravnega obravnavanja upnikov - domneva vzročne zveze - domneva višine škode - trditveno in dokazno breme - omejitev odškodninske odgovornosti - krivda - navadna malomarnost - huda malomarnost - naklepStranka, ki se sklicuje na domnevo, mora dokazati domnevno bazo. Če to dokaže, je na nasprotni stranki breme, da domnevo izpodbije. Ker je tožeča stranka dokazala, da je prvi toženec kot direktor preusmeril poslovanje oziroma finančne tokove na drugo pravno osebo, je bil (zaradi domneve iz 1. točke petega odstavka 15. člena ZFPPod) prvi toženec tisti, ki bi moral trditi in dokazati, kateri so bili tisti upniki, ki zaradi navedenega ravnanja niso bili oškodovani. Če uprava krši prepoved iz 15. člena ZFPPod, se na podlagi 19. člena ZFPPod pri presoji njene odškodninske odgovornosti domneva tako obstoj vzročne zveze kot tudi višina škode. Čeprav se krivda pri odškodninski odgovornosti domneva (odškodninska odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom), se na podlagi 21. člena ZFPPod domneva le najlažja stopnja krivde, to pa je navadna malomarnost. Hujša oblika krivde (huda malomarnost in naklep) je glede na navedeno določbo izjema, saj omejitev odškodninske odgovornosti...
VSRS sodba VIII Ips 186/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.10.2015poškodba pri delu - poskus ropa - odškodninska odgovornost delodajalca - odgovornost za ravnanje tretjegaČe je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom, mu jo mora povrniti delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava (prvi odstavek 184. člena ZDR). Navedena zakonska določba pomeni, da je potrebno odškodninsko odgovornost delodajalca za škodo, ki jo utrpi delavec na delu ali v zvezi z delom, v celoti presojati po splošnih pravilih civilnega prava, kot ta izhajajo iz ureditve odškodninske odgovornosti v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ), to je, ali je za škodo, ki jo utrpi delavec, sploh podana delodajalčeva odškodninska odgovornost (vključno z vprašanjem morebitne deljene odgovornosti), za kakšno obliko njegove odgovornosti gre, ali gre za pravno priznano obliko škode in do kakšne višine odškodnine je delavec upravičen. Iz opredelitve krivdne odgovornosti v prvem odstavku 131. člena OZ izhaja, da je za povzročeno škodo drugemu odgovorna tista oseba, ki je škodo povzročila, razen če dokaže, da je škoda nastala brez njene krivde. Na...

Izberi vse|Izvozi izbrane