Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8198cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NDAz
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep III Ips 31/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek25.10.2016odgovornost za napake - skrite napake - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - pričakovani dobiček - poslovno sodelovanje - normalen tek stvari - dopuščena revizijaOčitek zmotne uporabe tretjega odstavka 168. člena OZ je utemeljen. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da sta imeli pravdni stranki namen poslovno sodelovati tako, da bi tožena stranka tožeči stranki dobavljala hrano za živali vsaj do konca leta 2002, če ne bi bilo škodnih dogodkov (eksplozij pločevink hrane v avgustu in septembru 2002). Poslovno sodelovanje sta nameravali ohraniti ne glede na to, da pogodbe, ki bi ju zavezovala k prihodnjim naročilom in dobavam blaga, nista sklenili. Navedeno za zaključek o verjetnosti sodelovanja do konca leta 2002 ter o utemeljenosti pričakovanja dobička zadostuje. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenega pravilno ocenilo, da je temelj za prisojo zgubljenega dobička zaradi nezmožnosti realizacije letnega plana podan.
VSRS sodba II Ips 64/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.11.2015povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost pravne osebe - odgovornost delodajalca - razmerje med delavcem in delodajalcem - odgovornost za drugega - odgovornost storilca kaznivega dejanja - cerkvena institucija kot delodajalec - pojem delovnega razmerja - duhovnik - kanonsko pravo - razmerje med cerkvenim in državnim pravom - višina odškodnine - kršitev osebnostnih pravic - zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja - predhodno vprašanje - obstoj kaznivega dejanja - ustavitev kazenskega pregona - pravica do sodnega varstvaDržavno pravo Katoliški cerkvi dopušča svobodno delovanje v skladu s kanonskim pravom tudi na t. i. mešanih področjih, dokler to delovanje ne trči ob pravni red Republike Slovenije. Notranje razmerje med duhovnikom in Katoliško cerkvijo ter vprašanje njunih medsebojnih pravic in obveznosti sta tako pridržana presoji po kanonskem pravu. Katoliška cerkev tudi svobodno opravlja katehezo, ko pa pri njej vstopa v družbena razmerja s tretjimi, mora spoštovati pravni red Republike Slovenije. Čeprav odškodninske odgovornosti toženk do tretjih za ravnanje pokojnega duhovnika ni po določbah cerkvenega avtonomnega pravnega reda, lahko toženke odškodninsko odgovarjajo po civilnem pravnem redu Republike Slovenije, ki ureja odškodninsko odgovornost pravnih oseb za ravnanje njihovih delavcev. V razmerju do tretjih je tisti, ki poučuje verouk, s Katoliško Cerkvijo, znotraj nje pa s posamezno župnijo, v kateri opravlja veroučno vzgojo, z njo predpostavljeno škofijo, nadškofijo,...
VSRS sodba II Ips 228/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek30.07.2015dopuščena revizija - pogodba o paketnem potovanju - neizpolnitev pogodbe - nepravilna izpolnitev pogodbe - počitnice - odgovornost organizatorja potovanja - varstvo potrošnikov - zastrupitev s hotelsko hrano - povrnitev nepremoženjske škode - pravno priznana škoda - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - privolitev v posledico - volenti non fit iniuria - trditveno breme - duševne bolečine zaradi izgubljenega užitka počitnic ali dopusta - razlaga prava EU - neposredna uporaba prava EU - evro skladna razlaga prava - neposreden učinek direktive - avtentična razlaga določb direktive - Direktiva Sveta 90/314/EGSDoločbo prvega odstavka 57.g člena ZVPot je treba razlagati in uporabiti skladno z Direktiva Sveta 90/314/EGS, in sicer tako, da izvzema napotitev na pravila OZ, kolikor zadeva uporabo ekskulpacijskega razloga iz drugega odstavka 892. člena OZ v korist organizatorja potovanja, s čimer se v razmerju do potrošnika zagotavlja odgovornost organizatorja potovanja za nepravilno izpolnitev oziroma neizpolnitev pogodbe o organiziranju potovanja, neoziraje se na to, ali je pri izbiri osebe, ki ji je izvajanje storitev zaupal in je povzročila nastanek škode, ravnal z dolžno profesionalno skrbnostjo. Pravico do regresa v razmerju do tretje osebe kot povzročitelja škode, ki tudi po dikciji Direktive ne sme biti prizadeta, organizator potovanja pri tem skladno z določbe četrtega odstavka 892. člena OZ ohranja. Na krajevno drugačne pogoje in previdnost so bili tožniki (vsaj s splošnim opozorilom) opozorjeni. Napoteni so bili v ambulanto za potnike in na internetno stran www.zdravinapoti.si,...
VSRS sklep in sodba III Ips 71/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek29.09.2015osebni stečaj - izpodbijanje pravnih dejanj v osebnem stečaju - pritožba - krajevna pristojnost - obdobje izpodbojnosti - izpodbojni in povračilni zahtevekZFPPIPP v četrtem odstavku 52. člena določa, da je za odločanje o pritožbah v vseh postopkih zaradi insolventnosti krajevno pristojno Višje sodišče v Ljubljani. Vendar pa pri pritožbi tožnika ni šlo za odločanje o pritožbi v postopku prisilne poravnave ali stečajnem postopku (to je v postopkih zaradi insolventnosti iz 5. člena ZFPPIPP), temveč v postopku v sporu, ki je nastal v zvezi s stečajnim postopkom nad tožnikom (6. točka 483. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pristojnost v takšnih sporih pa se ravna po 63. členu ZPP (to je po sodišču, ki vodi stečajni postopek).ZFPPIPP v prvem odstavku 391. člena sicer določa, da je obdobje izpodbojnosti iz 269. člena tega zakona v postopku osebnega stečaja zadnja tri leta (in ne zadnjih dvanajst mesecev) pred uvedbo postopka osebnega stečaja. Vendar pa to ne velja pri vseh pravnih poslih ali drugih pravnih dejanjih, temveč le pri tistem pravnem poslu ali drugem pravnem dejanju, ki bi ga stečajni...
VSRS sodba II Ips 11/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.10.2015notar - odgovornost notarja - pobotnica - izbris hipoteke - vložitev predloga za izbris hipoteke - edicijski dolžnik - dokazovanje - prekluzija - prosta presoja dokazov - načelo materialne resnice - formalna dokazna ocena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - protispisnost - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - zamudna sodba - izdaja zamudne sodbe - odgovor na tožboS strani tožeče stranke izročena izbrisna pobotnica, ki je vsebovala izjavo o plačilu dolga ter veljavno zemljiškoknjižno dovolilo, je notarki ne le omogočala, temveč celo terjala takojšnjo vložitev predloga za izbris hipoteke oziroma njeno izročitev dolžniku. Iz dejanskih ugotovitev sodišč namreč tudi izhaja, da izbrisna pobotnica ni bila izročena toženi stranki v hrambo, da bi jo morala torej zgolj hraniti, ne pa tudi izročiti dolžniku oziroma predlagati izbris hipoteke. Zato je sklicevanje revidentke na določbe ZN, ki urejajo prevzem, hranitev, popis ter samo hrambo listin in opredeljujejo poklicno skrbnost notarja ter odškodninsko odgovornost pri opravljanju notarske dejavnosti, ter na določbe OZ v delu, ki urejajo skrbnost pri izvrševanju naročila s strani prevzemnika naročila, v konkretnem primeru neutemeljeno. Kršitev načela proste presoje dokazov je podana, če ni upoštevan metodološki napotek iz citiranega določila 8. člena ZPP, ki od sodišča...
VSRS sklep II Ips 74/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.10.2015dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost države - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - stvarna pasivna legitimacija - Svet Vlade RS za invalide - odgovornost za delavce - odškodnina - razžalitev dobrega imena in časti - kršitev osebnostnih pravic - neposredna odškodninska odgovornost člana organa pravne osebe - neposredna odškodninska odgovornost sodnika - neposredna odškodninska odgovornost državnega tožilca - neposredna odškodninska odgovornost državnega pravobranilcaNaš pravni red priznava odgovornost za protipravno ravnanje, do katerega je prišlo pri izvajanju oblasti oziroma javnih pooblastil. Namen določitve pravice do povračila škode kot temeljne pravice v Ustavi je v zagotavljanju pravne države. Načelo pravne države sicer v prvi vrsti uresničujejo nosilci oblasti, katerih ravnanja morajo temeljiti na ustavi in zakonu. Da bi nosilci oblasti tako tudi dejansko ravnali, pa se primarno zagotavlja s postopki in pravnimi sredstvi. Kljub predvidenim postopkom pa ta način zagotavljanja ustavnosti in zakonitost včasih odpove. Ravno v takih primerih nastopa pravica do povračila škode kot ultima ratio za uveljavljanje zakonitosti in ustavnosti.Svet Vlade za invalide, kot strokovno in posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije, ni „organ“ pravne osebe v smislu 148. člena OZ. Svet Vlade RS za invalide ne izvaja oblasti v imenu države na podlagi podeljenih pooblastil oziroma nima pristojnosti odločanja o pravicah in obveznostih posameznikov....
VSRS sodba III Ips 6/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek28.10.2015gospodarska družba - odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora - prisilna poravnava - prepoved preusmeritve finančnih tokov - domneva neenakopravnega obravnavanja upnikov - domneva vzročne zveze - domneva višine škode - trditveno in dokazno breme - omejitev odškodninske odgovornosti - krivda - navadna malomarnost - huda malomarnost - naklepStranka, ki se sklicuje na domnevo, mora dokazati domnevno bazo. Če to dokaže, je na nasprotni stranki breme, da domnevo izpodbije. Ker je tožeča stranka dokazala, da je prvi toženec kot direktor preusmeril poslovanje oziroma finančne tokove na drugo pravno osebo, je bil (zaradi domneve iz 1. točke petega odstavka 15. člena ZFPPod) prvi toženec tisti, ki bi moral trditi in dokazati, kateri so bili tisti upniki, ki zaradi navedenega ravnanja niso bili oškodovani. Če uprava krši prepoved iz 15. člena ZFPPod, se na podlagi 19. člena ZFPPod pri presoji njene odškodninske odgovornosti domneva tako obstoj vzročne zveze kot tudi višina škode. Čeprav se krivda pri odškodninski odgovornosti domneva (odškodninska odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom), se na podlagi 21. člena ZFPPod domneva le najlažja stopnja krivde, to pa je navadna malomarnost. Hujša oblika krivde (huda malomarnost in naklep) je glede na navedeno določbo izjema, saj omejitev odškodninske odgovornosti...
VSRS sodba VIII Ips 186/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.10.2015poškodba pri delu - poskus ropa - odškodninska odgovornost delodajalca - odgovornost za ravnanje tretjegaČe je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom, mu jo mora povrniti delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava (prvi odstavek 184. člena ZDR). Navedena zakonska določba pomeni, da je potrebno odškodninsko odgovornost delodajalca za škodo, ki jo utrpi delavec na delu ali v zvezi z delom, v celoti presojati po splošnih pravilih civilnega prava, kot ta izhajajo iz ureditve odškodninske odgovornosti v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ), to je, ali je za škodo, ki jo utrpi delavec, sploh podana delodajalčeva odškodninska odgovornost (vključno z vprašanjem morebitne deljene odgovornosti), za kakšno obliko njegove odgovornosti gre, ali gre za pravno priznano obliko škode in do kakšne višine odškodnine je delavec upravičen. Iz opredelitve krivdne odgovornosti v prvem odstavku 131. člena OZ izhaja, da je za povzročeno škodo drugemu odgovorna tista oseba, ki je škodo povzročila, razen če dokaže, da je škoda nastala brez njene krivde. Na...
VSRS sklep II Ips 109/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.11.2015dogovor o gradnji - predmet pogodbe - določljivost predmeta pogodbe - stvarnopravni učinki - solastnina - določitev solastninskih deležev - sklepčnost tožbe - obvezne sestava tožbeStališče sodišča druge stopnje, ki v nasprotju s stališčem sodišča prve stopnje terja za pravno veljavnost dogovora o gradnji tudi anticipirano določitev višine solastninskih deležev graditeljev, najprej nasprotuje določbi 34. člena OZ, po katerem je lahko predmet pogodbe zgolj določljiv (obligatio incerta), takšen pa je, če pogodba vsebuje podatke, s katerimi ga je mogoče določiti (prvi odstavek 38. člena OZ). Namen takšne zakonske ureditve predmeta pogodbe, ki širi meje veljavnosti pogodbe na podlagi dopustnosti njegove ohlapnejše opredelitve, je zajeti tudi vse tiste situacije, ko pogodbeni stranki v naprej ne moreta točno poznati vseh elementov, ki bodo vplivali na to, da se uresniči izpolnitveno ravnanje, pa tudi dogovorjeni pogodbeni namen oziroma kavzo pogodbe, kot tudi ne, kakšen točno bo obseg izpolnitvenega ravnanja in doseženi rezultat, v konkretnem primeru torej - kakšna bo vrednost bodočih prispevkov pogodbenikov k nastanku solastne nepremičnine...
VSRS sodba II Ips 108/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.12.2015bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preskakovanje pravnih sredstev - protispisnost - pomanjkljivosti odločbe - nasprotje med trditvami in zapisom trditev v sodbiRevidentov očitek o nasprotju med toženčevimi trditvami v zapisniku in povzetki teh trditev v sodbi ne predstavlja očitane procesne kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ne gre za očitek o protispisnem povzemanju njegovih izpovedb pri zaslišanju (torej zapisnika o izvedbi dokazov), kar šele bi glede na obseg možnih vrst kršitev iz navedenega zakonskega določila, lahko predstavljalo očitano procesno kršitev.Ker očitki v pritožbi niso bili uveljavljani, sodišče druge stopnje pa na te kršitve ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), in gre torej za v reviziji prvič navedeni očitek, revident na ta način nedopustno „preskakuje pravna sredstva“. Trditev o storitvi omenjenih kršitev, da je torej dokazna ocena o sicer v postopku pred sodiščem prve stopnje celo nespornem dejstvu, da je pravna prednica vedela za gradnjo, pa se ji ni takoj uprla, procesno pomanjkljiva zaradi neupoštevanja izvedbe omenjenih dokaznih predlogov,...
VSRS sodba in sklep II Ips 341/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek01.10.2015sklepčnost tožbe - povrnitev škode - odgovornost stečajnega upravitelja - aktivna legitimacija stečajnega dolžnika - pojem udeleženca stečajnega postopka - skrbnost dobrega strokovnjaka - skrbnost stečajnega upravitelja - stvarna pristojnost - gospodarski spor - subjektivni kriterij - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - dovoljenost revizije - sklep o stroških postopka - zavrženje revizijeZPPSL v drugem odstavku 80. člena določa, da stečajni upravitelj odgovarja vsakemu udeležencu v stečajnem postopku za škodo, ki mu jo prizadene namenoma ali iz hude malomarnosti. Stečajni zakon daje stečajnemu upravitelju vrsto pristojnosti, zato je pomembno, da lahko z uveljavljanjem njegove odškodninske odgovornosti zaščitijo svoje interese vsi tisti, katerih pravni položaj je lahko zaradi posebne vloge stečajnega upravitelja prizadet. Zakon pojma udeleženca stečajnega postopka izrecno ne opredeljuje, Vrhovno sodišče pa je že zavzelo stališče, da so udeleženci v stečajnem postopku v smislu drugega odstavka 80. člena ZPPSL ne samo upniki stečajnega dolžnika, temveč tudi stečajni dolžnik.Ugovorom pasivne legitimacije ne bi bil utemeljen, saj iz določbe 1. člena Zakona o odvetništvu izhaja, da je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo opravljajo odvetniki kot svoboden poklic. Da so zasebniki izhaja iz sedmega odstavka 7. člena...
VSRS sklep Cpg 4/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek29.09.2015priznanje tuje sodne odločbe - Uredba ES 44/2001 (Bruseljska uredba I) - odločba italijanskega sodišča - javni red - izvršljivost odločbe sodišča druge stopnje - sklep o stroških postopka - pravica do udeležbe v postopku - pravica do izjave v postopku43. člen Uredbe, ki se glasi: »Obe stranki lahko zoper razglasitev izvršljivosti vložita pravno sredstvo[,]« je treba razlagati tako, da izključuje pravna sredstva zoper sklep o priznanju izvršljivosti, ki jih notranje pravo daje na voljo tretjim zainteresiranim osebam. V skladu z ustavnosodnim stališčem mora sodišče v primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, pri odločitvi, ali bo določeno vlogo vročalo nasprotni stranki, izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave.Uredba ES 44/2001 ne določa, da bi predlagatelj, ki razpolaga s sodbo instančnega sodišča, moral predložiti tudi odločbo sodišča nižje stopnje. Vrhovno sodišče zato pritrjuje sodišču nižje stopnje, da predlagatelj ni bil dolžan predložiti take odločbe, saj je tudi brez tega izpolnil zahteve iz 41. člena Uredbe. Vendar pa to ne pomeni, da bo instančna odločba dejansko v celoti...
VSRS Sodba X Ips 155/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.11.2013denacionalizacija - dovoljena revizija - čas podržavljenja - odločba o podržavljenju dopolnjena in nato razveljavljena - odločilna odločba, ki je podlaga za zemljiškoknjižni vpis - status podržavljenih zemljišč - obseg pritožbene presoje v upravnem postopkuTožena stranka je lahko odpravila prvostopenjsko odločbo v celoti, saj jo je (kljub konkretnemu ugovoru nepravilne določitve odškodnine le za nepremičnini parc. št. 39 in 11) s pritožbo v celoti izpodbijal tudi SOD. Z ugotovitvijo drugačnega dejanskega stanja časa podržavljenja (1. 1946), kot je to vprašanje rešil prvostopni organ (1954), pa tudi ni prekoračila meje pritožbene presoje po prvem odstavku 242. člena ZUP/86, ki je relevanten za odločanje tožene stranke (in ne 247. člen ZUP), saj se na podlagi 6. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) uporablja v postopkih denacionalizacije, SOD pa je v pritožbi nedvomno izpodbijal čas podržavljenja.Vrhovno sodišče se strinja tudi z razlogi sodišča prve stopnje (kot je to revidentki pojasnilo že v sodbi I U 1744/2010 z dne 15. 11. 2011), da je tožena stranka odločbo Okrajne komisije za agrarno reformo v Grosupljem, št. 718/46 z dne 30. 3. 1946, upravičeno štela kot akt podržavljenja, in sicer:...
VSRS sodba II Ips 81/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek03.12.2015povrnitev premoženjske škode - izgubljeni zaslužek - mesečna renta - tuja pomoč in nega - pomoč družinskih članov - zastaranje odškodninske terjatveKot škodo zaradi stroškov za tujo pomoč in nego namreč sodna praksa priznava tudi pomoč in nego, ki jo oškodovancu nudijo družinski člani. Revidentka utemeljeno navaja, da je škoda iz tega naslova obstajala še v času, ko je pri tožniku živela njegova sestra in mu brezplačno nudila ustrezno pomoč.
VSRS Sodba I Up 308/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.05.2015tožba po 4. členu ZUS-1 - nadzor nad premoženjskim stanjem - zaključno poročilo - poseg v ustavne pravice - korupcijaGlede v tem primeru vložene tožbe je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so za njeno obravnavanje v upravnem sporu izpolnjene procesne predpostavke iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1.Tožena stranka je v tem primeru, glede na zaključke, ki jih je sprejela, in pravno kvalifikacijo posameznih dejanj tožnika v Zaključnem poročilu presegla svoja zakonska pooblastila iz 45. člena ZIntPK ter v prekoračenem delu vsebinsko izdala akt iz 13. člena ZIntPK, s čimer je prevzela zakonska pooblastila in pristojnosti drugih organov. Glede na vsebino in obliko Zaključnega poročila in še zlasti zaključke, ki jih je sprejela, bi pretežni del takega Zaključnega poročila po presoji Vrhovnega sodišča lahko temeljil le na določbah 13. člena ZintPK.Pravna podlaga za sprejetje, izdajo in objavo Zaključnega poročila v tej obliki in vsebini ni dana v V. poglavju in tudi ne v 18. členu ZIntPK. Glede na navedeno je utemeljen tožbeni ugovor, da niso bile spoštovane tožnikove...
VSRS sodba III Ips 84/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek09.12.2015povrnitev premoženjske škode - odgovornost države - financiranje občin - protiustavnost Zakona o financiranju občin - razveljavitvena odločba Ustavnega sodiščaZakon oziroma njegov del je bil neizogibno v neskladju (ali v skladju) z Ustavo že od same uveljavitve, le veljavo je izgubil z nastopom učinkov razveljavitvene odločbe Ustavnega sodišča, v primeru ugotovitvene odločbe pa niti tega ne. Prav zato je tudi potrebna določba 44. člena ZUstS, po kateri se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Če bi zakon postal neskladen z Ustavo šele z dnem, ko začne učinkovati odločba Ustavnega sodišča, bi bilo odveč vprašanje, ali se naj uporablja ali ne. Smiselno enako mora veljati tudi za ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča. Obema vrstama odločb je skupno, da ugotovita neskladnost zakona ali njegovega posameznega dela z Ustavo, sama ugotovitev pa nima časovno omejenega učinka.Neskladnost 8. člena ZFO-1 z Ustavo je neskladnost sistema financiranja občin, ki sama po...
VSRS sklep II Ips 286/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.05.2015lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - konkurenca originarnih načinov pridobitve lastninske pravice - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice po ZLNDL - pridobitev lastninske pravice z nakupom nepremičnine v izvršilnem postopku - odločba državnega organa - sklep o izročitvi - dobrovernost - izvršilni postopek - ugovor tretjega - izločitvena tožbe - opustitev vložitve pravnega sredstva - prekluzija - zloraba izvršilnega postopka - oblika pravnega varstva - lastninska tožba - zunajknjižni originarni lastnik nepremičnine - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigoPridobitev lastninske pravice z nakupom v izvršbi (na podlagi sklepa o izročitvi, torej odločbe državnega organa) teorija pretežno obravnava kot originaren pridobitni način. Sodna praksa, vključno s sodno prakso Vrhovnega sodišča, jo enotno obravnava kot originaren način pridobitve lastninske pravice.Zakonske določbe, po kateri bi z nakupom v izvršbi postal lastnik kupljene stvari le tisti kupec, ki je dobroveren, ni. Navedeno gre v prid stališču, da nedobrovernost kupca ne ovira pridobitve. V konkretnem primeru tožeča stranka (ki je vložila lastninsko tožbo) trdi, da ni vložila ugovora tretjega in izločitvene tožbe, ker za izvršilni postopek ni vedela, na drugi strani pa naj bi upnik vedel, da je nepremičnina, na katero je predlagal izvršbo, last tožeče stranke in ne dolžnika ter da jo je nato v izvršbi sam kupil, pri čemer naj bi upnik v dogovoru z dolžnikom izterjeval poplačilo dogovorjene fiktivne terjatve – upnik in dolžnik naj bi ravnala goljufivo...
VSRS Sodba X Ips 240/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek20.03.2015dovoljena revizija - dohodnina - ocena davčne osnove - akontacija dohodnine od dohodkov iz zaposlitve - vir dohodka v Sloveniji - plačnik davka - stopnja akontacije dohodnine - akontacija dohodnine od drugih dohodkov - prikrito izplačilo dobičkaČetudi imajo sporni računi, na podlagi katerih je revidentka knjižila odhodke, vse potrebne formalne elemente in zaradi tega formalno ustrezajo standardu 21.12. SRS, to ne pomeni, da so sporni računi že zaradi formalne ustreznosti verodostojni tudi po vsebini. Ker je davčni organ ugotovil okoliščine, zaradi katerih je upravičeno podvomil v vsebinsko pravilnost spornih računov in posledično v vsebinsko pravilnost revidentkinih poslovnih knjig, v katere je revidentka sporne račune knjižila, je imel podlago za izvedbo postopka cenitve davčne osnove. Dvom v vsebinsko pravilnost poslovnih knjig davčnega zavezanca je namreč v peti alineji prvega odstavka 68. člena ZDavP-2 izrecno naveden kot razlog za izvedbo postopka cenitve davčne osnove.Po 9. členu ZDoh-2 ima dohodek iz zaposlitve „vir v Sloveniji, če se zaposlitev izvaja ali storitev opravi v Sloveniji.“ Ker v zadevi ni sporno, da se je zaposlitev izvajala v Sloveniji, za določitev vira dohodka po 9. členu ZDoh-2...
VSRS Sodba in Sklep X Ips 196/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.02.2014dovoljena revizija – davek od dohodka iz dejavnosti – navidezni pravni posli – izogibanje ali zloraba drugih predpisov z namenom pridobitve davčnih ugodnosti – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega davka - neplačujoči gospodarski subjekti –subjektivni element – praksa SEUKaj je nedovoljeno izogibanje ali nedovoljena zloraba drugih predpisov po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2 in kaj dovoljena davčna optimizacija, sta vprašanji, ki ju je treba presojati od primera do primera. Davčni zavezanci imajo nedvomno pravico sklepati vse pravne posle, ki niso prepovedani, pri tem pa jih lahko vodijo tudi davčni premisleki. Davčni zavezanci niso zavezani posle voditi tako, da se čim bolj poveča davčni prihodek države. Če pa davčni zavezanci sklepajo posle ali več medsebojno povezanih poslov, ki ne sledijo nobenemu samostojnemu gospodarskemu cilju, razen pridobitvi davčne ugodnosti, ki je brez tako organiziranih poslov ne bi bilo mogoče doseči, pridobitev takšne davčne ugodnosti pa je v nasprotju z namenom davčnih predpisov, hkrati pa je iz okoliščin primera razvidno, da je pridobitev davčne ugodnosti edini cilj davčnih zavezancev, je po presoji Vrhovnega sodišča utemeljeno zaključiti, da so davčni zavezanci s tako umetno ustvarjenimi...
Sklep Cp 5/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.05.2013priznanje tuje sodne odločbe - višina odškodnine - javni red - pridržek javnega reda - pristojnost slovenskega sodišča - ugovor pristojnosti - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - sodni tolmač - izraelska sodba - ugovor vzajemnosti - overjen prevod tuje sodne odločbe - dokazovanje z neoverjenim prevodom tuje sodne odločbeBistvenega pomena je, da je identiteta osebe nesporna. Minimalne razlike pri zapisu osebnega imena sodišče lahko zanemari. Sodišče lahko v izjemnem primeru, ko se izkaže, da ni sodnega tolmača za določen jezik, kar pomeni, da ni mogoče zagotoviti overjenega prevoda, dopusti dokazovanje z neoverjenim prevodom, če je izkazana strokovnost prevajalca na ravni, ki se zahteva za kandidate za sodne tolmače. Izraelsko Vrhovno sodišče, ki je pri odločitvi upoštevalo tako okoliščine, ki govorijo v prid pristojnosti slovenskega sodišča, kot okoliščine, ki govorijo v prid pristojnosti izraelskega sodišča in na koncu ocenilo, da je težave toženca zaradi pravdanja v Izraelu mogoče v večji meri prebroditi kot težave tožnika, če bi se postopek vodil v Sloveniji, zlasti upoštevajoč njegovo zdravstveno stanje. Ob takšnih ugotovitvah, ki jih nasprotni udeleženec v pritožbi ne izpodbija, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da pristojnost tujega sodišča...

Izberi vse|Izvozi izbrane