Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8183cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NDAx
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep III Ips 12/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek09.12.2016dopuščena revizija - sodna pristojnost - upravna pristojnost - koncesijska pogodba - komunalnimi odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - izvajanje lokalne javne službe - dovoljenost revizije - sklep v zvezi z zavrženjem predloga za izdajo začasne odredbe - postopek izvršbe in zavarovanja - zavrženje revizijeOdločanje o tem, da je družba za ravnanje z odpadno embalažo dolžna od izvajalca lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki prevzemati in odvažati odpadno embalažo, ni upravna stvar.
VSRS Sodba I Ips 32088/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek06.10.2016bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nejasni in pomanjkljivi razlogi - zavrženje kazenske ovadbe - ne bis in idem - pravica do sodnega varstva - nepristranski in neodvisni sodnik - dovoljenje državnega organa za pregon - zahteva za pridobitev dovoljenja - pristojnost za vložitev - kriva izpovedba - zakonski znaki kaznivega dejanjaKaznivo dejanje krive izpovedbe je podano, če se lažnost izpovedi nanaša na bistvene stvari, torej na tiste, ki se nanašajo neposredno na stvar obravnavanja oziroma so lahko podlaga za odločitev. Učinka „res iudicata“ ni mogoče širiti na zavrženje kazenske ovadbe po 161. členu ZKP, saj ne gre niti za v sodni postopek pritegnjeno zadevo niti za zunajsodno rešitev zadeve, ki bi osumljencu nalagala določene obveznosti. Sodišče bi moralo razpolagati z dovoljenjem Državnega zbora za kazenski pregon obsojenca (sodnika) že v trenutku zaslišanja obsojenca pred vložitvijo obtožnega predloga. Sodišče, ki obtožnega predloga zaradi odsotnosti dovoljenja za začetek kazenskega postopka ni zavrglo in je samo vložilo zahtevo za pridobitev tega dovoljenja, je kršilo določbo prvega odstavka 437. člena v zvezi s 136. členom ZKP, vendar ugotovljena relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka ni vplivala na zakonitost izpodbijane sodbe.
VSRS sklep II Ips 23/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.10.2016izpolnitev pogodbene obveznosti - gradbena pogodba - plačilo del podizvajalca - asignacija - obličnost - oblika asignacije - dokazovanje - trditveno in dokazno breme - pritožba - rok za vložitev pritožbe - dopolnitev pritožbeČeprav asignacija posega v način izpolnitve obveznosti, se zaradi spremenjenega načina izpolnitve ne spreminja temeljni pravni posel, iz katerega takšna obveznost izhaja oziroma ne spreminjata oba temeljna posla: med asignatom in asignantom na eni strani in asignantom in asignatarjem na drugi strani. Zaradi (zatrjevane) asignacije se torej ni spremenila gradbena pogodba, ki sta jo sklenila ansignant in asignat in zato določilo drugega odstavka 649. člena OZ o obvezni pisni obliki gradbene pogodbe za asignacijo ne velja. Zakon za asignacijo ne predvideva posebne pisne oblike in zanjo zadošča (ustno) soglasje volj. Ker gre za odločitve in dokumentacijo iz sfere tožene stranke, ki tožeči stranki kot podizvajalcu, ni znana, ni mogoče od nje zahtevati povsem natančne specifikacije listin (po datumih in z natančno vsebino). Tako stroge zahteve bi tožečo stranko postavile v podrejen položaj glede (možnosti) dokazovanja relevantnih dejstev.
VSRS sodba in sklep II Ips 137/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.11.2016dokazovanje - prekluzija - krivda - dokazni predlog - standard obrazložitve odločbe sodišča druge stopnjeSistem prekluzij je predpisan z namenom pospešitve in koncentracije postopka ter varstva pravic stranke do sojenja v razumnem roku in zahteva od strank procesno disciplino, saj terja skrbno pripravo na sodni postopek in strankam samim nalaga odgovornost za zbiranje procesnega gradiva, vendar pa na drugi strani sodišče prekluzij ne sme razlagati tako togo, da bi njihova uporaba ogrozila vsebinsko pravilno odločanje v zadevi. Zaradi različnosti procesnih položajev terja vsak konkretni primer iskanje ustreznega ravnovesja med namenom prekluzij in razlago krivde po drugem odstavku 286. člena ZPP. Naknaden dokazni predlog (vpogled v kazenski spis) je tožena stranka podala zaradi procesnega preobrata v kazenskem postopku, ki ga ni mogla pričakovati. Ob pregledu kazenskega spisa je ugotovila, da sta v zapisniku o ogledu kraja ropa podana povsem dva druga računa. Vedenje za obstoj zapisnika ne vključuje nujno tudi vedenja za njegovo natančno vsebino in celo popis vsakega posameznega...
VSRS sodba II Ips 333/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.06.2016dopuščena revizija - preživljanje otroka - preživnina - višina preživnine - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - sodna poravnava - pravnomočnost - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - navadno sosporništvo - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - odgovor na pritožbene navedbe - pobotanje preživninske terjatve - odpoved skupnemu premoženju - sklepčnost tožbe - pravica do izjave - zmožnosti preživninskega zavezanca - krivda za brezposelnost - odplačevanje kredita - sodba presenečenjaRazlog (pogoj) za spremembo preživnine je sprememba okoliščin, ki so bile podlaga za njeno določitev. Če spremenjenih potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca sodišče ne ugotovi, ne more spremeniti preživnine ne glede na to, da ta morebiti ni ustrezna in ne krije vseh potreb preživninskega upravičenca. Po ugotovitvi spremenjenih potreb upravičenca ali/in zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen ZZZDR), mora sodišče spremeniti višino preživnine glede na (spremenjene) potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca (129. člen ZZZDR). S tem ne poseže v institut pravnomočnosti, saj zakon sam v 132. členu ZZZDR določa pogoje za poseg v pravnomočno sodno odločbo.
VSRS Sodba X Ips 8/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.12.2016dovoljena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb - obdavčitev umetnikov in športnikov nerezidentov - dohodek z virom v Sloveniji - obdavčitev z davčnim odtegljajem - konvencija o izogibanju dvojnemu obdavčevanju - davčna osnova - bruto dohodek - odbijanje stroškov poslovanja prejemnika dohodka - pomembno pravno vprašanje - omejenost revizijskega preizkusaV primerih dohodkov, navedenih v prvem odstavku 70. člena ZDDPO-2, od katerih se plačuje davčni odtegljaj, obdavčitev ni neposredno odvisna od ugotovljenega dobička davčnega zavezanca in povezana z njim, ampak je vezana na posamezna plačila in temelji na načelu denarnega toka.Osnova za obdavčitev je tako celotni doseženi dohodek (bruto osnova), ki ga rezident oziroma nerezident doseže v Sloveniji in za katerega je določena obveznost davčnega odtegljaja. Navedeno pomeni, da ZDDPO-2 pri izračunu davčne osnove ne omogoča, da bi plačnik davka (izplačevalec dohodka), ki je zavezan izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj, upošteval davčno priznane odhodke, ki so prejemniku dohodka nastali v zvezi s pridobivanjem prihodkov, in tako zniževal davčno osnovo za obračun davčnega odtegljaja.
VSRS Sklep III Ips 124/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek22.11.2016osebni stečaj - poslovna sposobnost - stečajni dolžnik - omejitev poslovne sposobnosti - pravdna sposobnost - stečajna masa - razlaga zakonaJezikovna razlaga 386. člena ZFPPIPP res da nakazuje na to, da je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena le v primerih, ko gre za posle, ki pomenijo razpolaganje s stečajno maso v smislu zmanjševanja dolžnikovega premoženja, vendar pa je po oceni Vrhovnega sodišča določbo prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP potrebno razumeti širše. Namen postopka osebnega stečaja je namreč v tem, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), pri čemer pa je stečajni upravitelj tisti, ki je v skladu z namenom ZFPPIPP upravičen in pooblaščen voditi posle insolventnega dolžnika ter ga zastopati pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic (1. točka drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP). Njegova skrb je v prvi vrsti namenjena varstvu koristi upnikov, zato je v skladu z namenom...
Sodba II Ips 421/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.03.2012objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - izključni vzrok - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - nepričakovanost dogodka - vzpenjanje na rovokopač v obratovanju posredni oškodovanci - razveljavitev odločbe pred Ustavnim sodiščemPritrdilni odgovor na vprašanje, ali je obratovalec rovokopača mogel pričakovati, da se bo na stroj v obratovanju nepooblaščeno povzpel povprečno skrben človek (kaj šele tehnično izkušena in izobražena oseba) ni sprejemljiv. Plezanja na stroj v obratovanju namreč ni mogoče označiti za racionalno (razumno) ravnanje. Škoda v danem primeru tako ne pomeni realizacijo tiste nevarnosti, pred posledicami katere varujeta določbi drugega odstavka 154. člena in določba 173. člena ZOR.
Sklep X Ips 344/2010Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.12.2011dovoljena revizija - dohodnina - pomembno pravno vprašanje - davčni rezident - dvojno obdavčenje - bilateralna pogodba - Avstrija - stalno prebivališče - navezne okoliščine - središče osebnih in ekonomskih interesov - sklicevanje na obrazložitev upravnih organov - razlogi sodbe sodišča prve stopnje - izvedba dokazovIz določb Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje izhaja, da je za presojo primera z mednarodnim elementom relevantno dejansko stanje v zvezi s tem, ali obe državi osebo štejeta za davčnega rezidenta in kje ima oseba stalno bivališče. Razlogi o odločilnih dejstvih so nejasni oziroma so si med seboj v nasprotju, saj se je sodišče prve stopnje sklicevalo tako na razloge prvostopnega kakor tudi drugostopnega upravnega organa, ki pa se v zvezi z dejstvom, ali je imel revident v Republiki Avstriji stalno prebivališče in ali ga je Avstrija štela za rezidenta v davčne namene, razlikujejo, na kar je revident opozoril tudi v tožbenih navedbah, zato je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu. Od tega dejstva pa je odvisna pravilna uporaba materialnega prava.
Sodba VIII Ips 309/2010Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.03.2012prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pravnomočna kazenska sodba - delavec policije - medsebojno priznavanje in izvrševanje kazenskih sodb med članicami EUNa podlagi Evropske konvencije o mednarodni veljavnosti kazenskih sodb in ZSKZDČEU je vzpostavljeno sodelovanje med državami članicami v smislu medsebojnega priznavanja in izvrševanja odločb sodišč, s katerimi so izrečene kazni zapora, varnostni ukrepi in drugi ukrepi, povezani z odvzemom prostosti. Pravnomočnost sodbe je dejstvo, ki nastopi po zakonu pod določenimi pogoji in na to dejstvo obstoj klavzule oziroma potrdila ne vpliva. Izdaja ugotovitvenega sklepa o prenehanju delovnega razmerja po drugem odstavku 68. člena ZPol je vezana na prejem pravnomočne sodbe in ne na prejem potrdila o pravnomočnosti.
Sodba II Ips 176/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.09.2012povrnitev škode - odgovornost bolnišnice - medicinska napaka (zdravniška napaka) - strokovna napaka - napačna diagnoza - skrbnost dobrega strokovnjaka - izvedensko mnenje - izvedensko mnenje iz drugega postopka - dokazna ocena izvedenskega mnenja - kontrolno izvedenstvoZdravnik je dolžan pacienta pregledati in opraviti preiskave z diagnostičnimi sredstvi ter na ta način pridobiti potrebne izvide in točno diagnozo. Do napak lahko pride ali v napačnem izvidu ali v neizčrpanju vseh diagnostičnih preiskav, ki so bile na voljo, ali v napačni presoji, interpretaciji zbranih izvidov. Po presoji revizijskega sodišča bi bilo prestogo zahtevati od skrbnega operaterja, da še enkrat preveri vsak posamezni izvid internista, ker bi to pomenilo, da bi moral operater sam pribaviti vsak izvid. V tem primeru so si bili posamezni zdravniki med seboj prirejeni in velja načelo zaupanja. Vsak, ki sodeluje pri zdravljenju istega pacienta, se lahko zanese na to, da so vsi ostali člani svoje obveznosti izvršili strokovno in s potrebno skrbnostjo. Le v primeru, da drug zdravnik očitno ni kos svojim nalogam (zaradi zapitosti, bolezni, preobremenjenosti, izčrpanosti) in ko je v stanju, ki mu več ne omogoča, da bi izpolnjeval svoje dolžnosti, le...
Sodba VIII Ips 262/2011Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.10.2012izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniške odsotnosti - odpotovanje iz kraja bivanja - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerjaV obravnavani zadevi je izpolnjen zakonski dejanski stan odpovednega razloga, opisanega v osmi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožena stranka je namreč tožnici utemeljeno očitala odhode iz kraja njenega bivanja brez odobritve osebnega zdravnika. Pri tem so neupoštevne revizijske navedbe, da navodila zdravnika niso bila kršena oz. da se zaradi odhodov iz kraja bivanja tožničino zdravstveno stanje ni poslabšalo. Slednje ni pomembno, ker pogodba o zaposlitvi ni bila izredno odpovedana zaradi nespoštovanja navodil pristojnega zdravnika.Tožnica je prerekala trditve tožene stranke o izgubi zaupanja, vendar tudi po oceni Vrhovnega sodišča neutemeljeno. Tožnica je bila javna uslužbenka, pravnica, zaposlena na delovnem mestu svetovalke načelnika, ki se je kršitev zavedala. Že zaradi njenega položaja, pa tudi govoric, ki so se glede njene udeležbe na seji občinskega sveta pojavljale med zaposlenimi, je sodišče prve stopnje, ki se mu je pridružilo tudi sodišče...
Sodba II Ips 183/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.04.2013prodaja motornega vozila - pridržek lastninske pravice na premičnini - odložni pogoj - prodaja vozila pred poplačilom dolga - vpis pridržka lastninske pravice v prometno dovoljenje - opustitev vpisa pridržka lastninske pravice - kredit - zavarovanje kredita - poroštvo - oprostitev poroka zaradi opustitve garancijIzjemen položaj dogovora o lastninskem pridržku terja restriktivno razlago njegovih učinkov, zaradi katere lastninska pravica ne more preseči v dogovoru določenih personalnih okvirov. Načeloma torej velja, da lastninska pravica ob izpolnitvi pogoja preide na kupca (in ne morda na poroka, ki zanj plača dolg), ob neizpolnitvi pogoja pa ostane osebi, ki si jo je pridržala (in ne morda poroku, ki je nikoli ni imel). Ravnanja, ki je botrovalo izgubi lastninske pravice, ni zagrešila toženka, temveč glavna dolžnica, ki je vozilo kljub izrecni pogodbeni prepovedi prodala naprej (64. člen SPZ). Zahteva, da mora upnik za ohranitev poroštva preprečevati potencialne zlorabe drugih (neposestnih) zavarovanj s strani glavnega dolžnika, nima podlage v materialnem pravu.
Sklep II DoR 387/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.02.2013dopuščena revizija - prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - jamčevanje za napake - stvarne napake - običajne lastnosti stanovanja - zahtevek za znižanje kupnine - zahtevek za odpravo napak - prevzem nepremičnine - rok za izguba pravic kupca - rok za vložitev tožbeRevizija se dopusti glede pravilnosti stališča, da se za določitev običajnih lastnosti, ki jih mora imeti prodano stanovanje, uporablja tudi gradbena dokumentacija in gradbeni predpisi v času gradnje, če v prodajni pogodbi ni drugače določeno, v povezavi s stvarnimi napakami; da lahko tožnik v primeru, ko je napaka odpravljiva, zahtevek za znižanje kupnine uveljavlja tudi tako, da kupnino zniža za stroške, ki so potrebni za odpravo napak in da je enoletni rok za vložitev tožbe po 480. členu OZ začel teči 29. 7. 2005, ko sta tožnika ob prevzemu grajala napake oziroma da jamčevalni rok, ki ga določa 480. člen OZ, pred prevzemom stanovanja ne more teči.
VSRS Sodba II Ips 202/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.01.2016razpolagalno upravičenje - utemeljenost dajatvenega tožbenega zahtevka - prodajna pogodba - prodaja kmetijskega zemljišča - trenutek sklenitve pogodbe - prejem izjave o sprejemu ponudbe - izpolnitev pogodbene obveznosti - odločanje v mejah postavljenega tožbenega zahtevka - ugotovitveni tožbeni zahtevek - odložni pogoj - odobritev upravne enoteV primeru, da je pogodba o prodaji nepremičnine veljavno nastala (in ni prenehala), mora sodišče dolžnika obsoditi na izpolnitev. Negativen odgovor na vprašanje, ali je toženka dejansko zmožna izpolniti pogodbeno obveznost, ne more vplivati na presojo sodišča o tem, ali jo je dolžna izpolniti. Postopanje sodišč nižjih stopenj, ki sta v ugotovitveni del zahtevka oziroma izreka dodali odložni pogoj, upoštevajoč specifiko tovrstnih pravd in položaj, ki je v času po sprejemu načelnega pravnega mnenja z dne 6. 4. 2012 nastal v sodni praksi, ne more pomeniti kršitve načela dispozitivnosti (prvi odstavek 2. člena ZPP).
Sodba II Ips 75/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.05.2014dopuščena revizija - stvarna služnost - prenehanje stvarne služnosti - osvoboditev služnosti - tožbeni zahtevek - ugotovitvena tožba - konfesorna tožbaZa prenehanje služnosti s „priposestvovanjem prostosti“ je odločilen voljni, subjektivni element, ki se pri lastniku gospodujoče stvari kaže v njegovem ravnanju, to je neizvrševanju služnosti zaradi prepovedi lastnika služeče stvari. Vsaka ponovna izvršitev služnosti prekine proces osvoboditve služnosti. Izvršitev je lahko dejanska ali pravna in pomeni ravnanje v nasprotju z ravnanjem lastnika služeče stvari, ki se izvrševanju pravice upira; pomeni neupoštevanje njegove prepovedi po neizvrševanju pravice, pri čemer pa izhodišče za presojo oziroma merilo za to, ali je bila pravica uveljavljena in izvršena, ne more biti (zgolj) končni uspeh izvršitve oziroma uveljavitve pravice. Če lastnik gospodujoče stvari svojo pravico uveljavlja na neprimeren, neustrezen način, to še ne pomeni, da služnosti ne izvršuje. Dejstvo, da toženec morda ni ubral najuspešnejše pravne poti za varstvo pravice, katere izvrševanje mu tožnik preprečuje, zato ne pomeni, da je...
Sodba II Ips 93/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek03.04.2014lastninska pravica - tožba na vrnitev stvari - rei vindicatio - tožba na prenehanje vznemirjanj - negatorna tožba - tožbeni zahtevek - trditvena podlaga - dopuščena revizijaČeprav je tožba za vrnitev stvari namenjena lastniku, kateremu je stvar odvzeta iz posesti, tožba na prenehanje vznemirjanj pa lastniku, katerega lastninska pravica je kršena drugače kot pa z odvzemom stvari, niti teorija niti sodna praksa ne ponujata povsem ostre razmejitve med njima. V določenih primerih, zlasti ko gre za varstvo lastninske pravice na delu nepremičnine, pa to niti ne bo mogoče. Ob izostanku možnosti natančne(jše) razmejitve med tožbama pa je treba izhajati iz njunega namena (obe sta namenjeni varstvu lastninske pravice) in zasledovanega cilja lastnika stvari (ali bo z uveljavljenim zahtevkom želeno varstvo res tudi dosegel).
Sodba II Ips 33/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.02.2014nedopustnost izvršbe - izvršilni postopek - načelo formalne legalitete - procesne predpostavke - izvršilni naslov - prenehanje terjatve - akcesorne terjatve - sodni penali - prenehanje terjatve za plačilo sodnih penalovNe glede na to, da izvršilni naslov, na katerem temelji sklep o izvršbi I 304/02365 ni bil spremenjen ali razveljavljen, je substancialnopravna terjatev toženke iz sodbe Pd 221/02 zaradi poznejše odločitve v zadevi Pd 81/2004 prenehala, saj se odločitvi medsebojno izključujeta in njun hkraten obstoj ni mogoč. Ker je prenehala nedenarna terjatev, je prenehala tudi denarna za plačilo sodnih penalov, ki ima v razmerju do nedenarne akcesorno naravo.
Sodba II Ips 358/2013, II Ips 359/2013, II Ips 360/2013, II Ips 361/2013, II Ips 362/2013, II Ips 363/2013, II Ips 364/2013, II Ips 365/2013, II Ips 366/2013, II Ips 367/2013, II Ips 368/2013, II Ips 369/2013, II Ips 370/2013, II Ips 371/2013, II Ips 372/2013, II Ips 373/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.02.2014zahteva za varstvo zakonitosti - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - družbena lastnina - lastninjenje - neveljavnost pogodbe - ničnost - javne površine - javna gospodarska komunalna infrastruktura - sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave z zahtevo za varstvo zakonitosti - delna ničnost sodne poravnave - sprememba sodne poravnave s strani sodiščaTako kot sodišče v OZ nima podlage za spremembo pogodbe o poravnavi, v ZPP nima podlage za spremembo sodne poravnave in sicer ne na podlagi tožbe za razveljavitev in ne na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti. Gre za akt, ki temelji izključno na dispoziciji skleniteljev. Sodišče ga lahko, če je obremenjen z zakonsko določenimi hibami, razveljavi ali ugotovi njegovo ničnost; sklenitelji lahko svoje razmerja nato znova uredijo s sodno poravnavo, ali pa o njem na njihovo zahtevo (2. člen ZPP) v zakonitem postopku in na podlagi ugotovljenih pravno relevantnih dejstev in materialnopravnih predpisov odloči sodišče. Po mnenju Vrhovnega sodišča je tudi sodna poravnava (tako kot pogodba o poravnavi na podlagi 1059. člena OZ) zaradi ničnosti posameznih določil lahko nična v celoti, razen izjemoma, ko je sestavljena iz več delov, ki so med seboj neodvisni, nično določilo pa se nanaša le na katerega od teh delov in ne na celoto.
Sklep II Ips 214/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.02.2014dopuščena revizija - izločitev sodnika - odklonilni razlog - odločitev o predlogu za izločitev sodnika - nepristranskost sojenja - videz nepristranskosti sojenja - vzgoja, varstvo in preživljanje skupnih otrok - določitev preživnine - preživnina za otroka - preživnina za zakoncaO predlogu stranke za izločitev sodnika mora biti odločeno najkasneje do izdaje končne odločbe. Tega v okviru preizkusa uveljavljane kršitve ne more nadomestiti instančno sodišče. V primeru naknadne zavrnitve predloga za izločitev sodnika (tj. po izdaji končne odločbe) je namreč videz nepristranskosti sojenja v tolikšni meri okrnjen, da ga tudi z naknadno odločitvijo o predlogu za izločitev ni mogoče ponovno vzpostaviti. Vpliva te kršitve na pravilnost in zakonitost sodbe pa glede na njeno naravo ni mogoče presojati.

Izberi vse|Izvozi izbrane