Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8061cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NDAx
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba II Ips 78/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.05.2012povrnitev nepremoženjske škode - kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja - imisije - hrup - odstop od sodne prakse - višina odškodnine - dopuščena revizijaPresoja višine odškodnine - raven hrupa v tej zadevi je bila relativno visoka, čeprav je stanovanjska hiša, v kateri so v relevantnem obdobju od 17. 4. 2005 do 1. 11. 2008 prebivali tožniki, od ceste oddaljena kar 52 metrov. V tem obdobju sta prvi tožnik in druga tožnica večino časa preživela doma, tretji tožnik pa je bil do konca novembra 2005 zaposlen v Mariboru kamor se je vsakodnevno vozil (7 mesecev), zatem je bil kot samozaposlen večino časa doma (29 mesecev), od maja 2008 pa zaradi ponovne zaposlitve odsoten po 8 ur dnevno (6 mesecev).
Sklep II Ips 208/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.04.2013zahteva za varstvo zakonitosti - imisije - sosporništvo - odškodninski spor - solastnina - nujno sosporništvo - varstvo pred imisijami - stvarnopravno varstvo pred imisijamiVrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da gre za nujno sosporništvo v primerih, ko pravnomočna sodba vodi do posledic, ki so enake posledicam aktov razpolaganja. To merilo je treba uporabiti tudi v primeru stvarnopravnega varstva pred imisijami pri presoji, ali so solastniki nepremičnine, s katere izvirajo imisije, nujni sosporniki: to bodo tedaj, kadar se z zahtevkom zasledujejo takšna dejanja, ki bistveno posegajo v stvar (njeno substanco) kot celoto; ne bodo pa glede dejanj, ki posegajo le v način (normalne) rabe oziroma ustreznega vzdrževanja stvari tako, da ne povzroča škode, kar je v večji ali celo izključni meri odvisno od uporabnika, ne pa lastnika. Tožbo zaradi vznemirjanja lastninske pravice namreč lastnik ali domnevni lastnik naperi zoper tistega, ki ga vznemirja, to pa je lahko tudi uporabnik (neposredni posestnik) sosednje nepremičnine.Solastniki pa niso nujni sosporniki v odškodninski pravdi zaradi nedopustnih imisij. Za odškodninski zahtevek je pasivno...
VSRS Sklep II Ips 179/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.05.2016lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti - podjetje v družbeni lasti - pravica do uporabe - pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - otvoritvena bilanca - vključitev v otvoritveno bilanco - priposestovanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - funkcionalno zemljišče k stavbiPravica uporabe na nepremičninah bi na toženo stranko prešla le v primeru, če bi bila pravica uporabe na njih kot osnovno sredstvo vključena v otvoritveno bilanco in bi tako bil v postopku lastninskega preoblikovanja za ta del sredstev vplačan kapital. Ker pa sporne nepremičnine niso bile vključene v otvoritveno bilanco, se njihova vrednost ni mogla odraziti v vrednosti oziroma v obsegu družbenega kapitala pravne osebe, ki se je lastninsko preoblikovala. Samo premoženje, ki je bilo zajeto v otvoritveno bilanco, je predstavljalo družbeni kapital družbene pravne osebe, ki se je lastninsko preoblikovala. Navedeno pomeni, da tožeča stranka ob uveljavitvi ZLNDL ni imela pravice uporabe spornih nepremičnin in da zato na njih na podlagi navedenega zakona ni mogla pridobiti lastninske pravice. Izpodbijana sodba pa nima nobenih razlogov o pritožbenih trditvah, da naj bi tožeča stranka postala lastnica spornega zemljišča zato, ker le-to, predstavlja funkcionalno zemljišče...
Sklep X Ips 167/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.05.2013DDV - missing trader oz. neplačujoči gospodarski subjekt - vedenje o zlorabi sistema DDV - objektivna okoliščina - sodbe SEUOb predpostavki, da se ugotovi, da so dobave opravljene s pomočjo drugih gospodarskih subjektov, je po presoji Vrhovnega sodišča ključnega pomena za (ne)priznavanje pravice do odbitka DDV ugotavljanje in dokazna ocena – analiza vseh objektivnih dejstev in njihova povezava v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo gotovosti kazala na to, da je revident vedel oziroma bi vsaj moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi do pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. Tega pa nista storila ne davčna organa ne sodišče prve stopnje.
Sklep X Ips 295/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.08.2013davek na dodano vrednost - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - odbitek vstopnega DDV - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - pogoji za priznanje pravice do odbitka DDV - verodostojne listine - dejanska oprava storitve - vedenje o goljufivih transakcijah - neobrazloženost sodbe - ugoditev reviziji - navidezen pravni poselV primeru, ko davčni zavezanec predloži ustrezne račune drugega gospodarskega subjekta in je storitev oziroma dobava blaga opravljena (pri čemer niti ni vedno pomembno, ali je dobavo oziroma storitev opravil izdajatelj računa, njegov podizvajalec, ali nekdo drug), je pravico do odbitka vstopnega DDV mogoče zavrniti le, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik računa vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
Sklep X Ips 288/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek04.04.2013dvojno obdavčevanje - dohodnina - postopek skupnega dogovora - razmerje med sodnim postopkom in postopkom skupnega dogovora - delo v Nemčiji in Sloveniji - prekinitev sodnega postopka - sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja - izpolnjevanje mednarodne pogodbe v dobri veri - pacta sunt servandaGlede na nacionalno pravno ureditev so davčni organi v Republiki Sloveniji, vključno s pristojnim organom v postopku skupnega dogovora, vezani na odločitev, ki jo v konkretnem primeru sprejme sodišče. Upoštevaje nacionalno ureditev in hkrati namen mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, bi moralo sodišče prve stopnje v primerih, kot je obravnavani, v skladu z eno od možnih razlag 25. člena Sporazuma oziroma 26. člena Pogodbe, prekiniti sodni postopek do zaključka postopka sporazumevanja pred Ministrstvom za finance.
VSRS sodba II Ips 175/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.02.2014objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - vzpenjanje na rovokopač v obratovanju - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - dokazno breme - krivdna odgovornost - posredni oškodovanciDomneva, da tožnikova škoda izvira iz nevarne stvari oziroma dejavnosti (173. člen ZOR), je izpodbojna; oseba se lahko objektivne odgovornosti razbremeni, če dokaže, da je vzrok za škodo dogodek oziroma ravnanje, ki je zunaj njene sfere, med drugim, če je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali koga tretjega, ki ga ni mogla pričakovati ali se njegovim posledicam izogniti ali jih odstraniti (drugi odstavek 177. člena ZOR). Presoja o tem, ali je ravnanje tretjega oziroma oškodovanca izključni vzrok za nastalo škodo, spada v področje razumevanja vzročne zveze. Izključnost je v tem, da obratovalec na potek dogodkov ni mogel vplivati, tako da bi škodo preprečil. Pojem izključnosti vzroka se navezuje na pojma nepričakovanosti in nepreprečljivosti. Okoliščina, da delovišče ni bilo zavarovano na način, ki bi komurkoli preprečeval dostop do stroja, ni pravno relevantni vzrok konkretnega škodnega dogodka. Tako obsežno dolžnostno ravnanje tožencev...
VSRS Sodba I Ips 18600/2014Vrhovno sodiščeKazenski oddelek11.01.2018absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - preiskava prevoznega sredstva - nedovoljen dokaz - osebna preiskava brez odredbe sodišča - pooblastila carinskih organov - preiskava carinskih organov - dokazni standard - sum storitve kaznivega dejanjaVprašanje, ali je bila preiskava vozila, ki ga je vozil obsojenec, opravljena zakonito, je treba presojati z vidika predpisov, ki so v kritičnem času urejali delovanje policije na mejnem prehodu in predpisov, ki so urejali carinski nadzor. Po navedeni ureditvi lahko policisti, ki izvajajo mejno kontrolo, opravijo pregled prevoznega sredstva in v primeru suma prevoza prepovedanih predmetov tudi preiskavo prevoznega sredstva brez odredbe sodišča. Enako velja za carinske organe v primeru razlogov za sum kršitve carinskih, trošarinskih in drugih predpisov, katerih izvajanje je v pristojnosti carinske službe. Takšno ravnanje mejnih policistov in carinikov tako samo po sebi ne pomeni kršitve določb 214., 215. in 219. člena ZKP. Kot je bilo že pojasnjeno, za pregled vozila po ZNDM-2A zadošča zelo nizek dokazni standard - sum. Takšnemu dokaznemu standardu pa je bilo vsekakor zadoščeno z zaznavo izkušenega obmejnega policista, ki se je v skladu s svojimi pooblastili, po oceni...
VSRS Sodba I Ips 7032/2015Vrhovno sodiščeKazenski oddelek02.02.2017bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - načelo proste presoje dokazov - zaslišanje obremenilnih prič - navzočnost obdolženca pri zaslišanju pričeObramba je dolžna s konkretnimi navedbami vsaj z določeno stopnjo verjetnosti izkazati, da bi predlagani dokaz lahko ustvaril dvom in vplival na presojo o obstoju odločilnega dejstva. Predlagani dokazi morajo biti glede na njihovo vsebino in vrednost sposobni bistveno vplivati na ugotavljanje relevantih dejstev, biti morajo torej materialnopravno relevantni in primerni za ugotavljanje predmeta dokazovanja (thema probandi). Zgolj nestrinjanje obrambe z ugotovitvami sodnega izvedenca ni razlog za postavitev novega izvedenca.Sodišče na podlagi načela proste presoje dokazov samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost, pri čemer ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba. V zvezi s predlaganimi dokazi namreč sprejme sodišče prognozo, s katero v povezavi z že izvedenimi dokazi, ugotavlja dejansko stanje in presodi stopnjo njihove dokazne vrednosti, takšna prognoza pa ne pomeni vnaprejšnje dokazne ocene.
VSRS Sodba I Ips 95443/2010-270Vrhovno sodiščeKazenski oddelek24.03.2017bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sodba na podlagi priznanja krivde - predobravnavni narok - sporazum o priznanju krivde - pritožbeni razlogi - prosta presoja dokazov - načelo materialne resnice - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - javna služba - financiranje javne službe - uradni položaj - gospodarska dejavnost - tržna dejavnost - razlaga zakonaObdolženec se s priznanjem krivde ne odpove ugotavljanju dejanskega stanja, temveč se odpove ugotavljanju dejanskega stanja na podlagi dokazov, izvedenih na glavni obravnavi. Z drugimi besedami, predsednik senata dokaze ocenjuje na enak način kot po opravljeni glavni obravnavi: z vestno presojo vsakega dokaza posebej in v zvezi z drugimi dokazi na tak način preveri, ali je o krivdi, ki jo je obdolženec priznal, prepričan ali ne. Prvenstveno merilo za presojo, ali gre pri neposrednem plačilu uporabnika za nejavno financiranje javne službe ali za tržni vir javnega zavoda, je torej zakonska opredelitev obsega javne službe. ZVis tega obsega ni določil in ga še vedno ne določa. V strokovni literaturi je zavzeto jasno stališče, da plačilo izrednega študija pomeni nejavno financiranje javne službe. Poleg tega je cena zagotavljanja blaga in storitev javne službe določena s predpisom, cena blaga in storitev dopolnilne (tržne dejavnosti) pa zaradi proste konkurence ne sme...
VSRS Sodba in sklep X Ips 3/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek25.04.2018dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost - vstopni DDV - popravek odbitka vstopnega DDV - prisilna poravnava - potrditev prisilne poravnave - neizterljivost terjatve - sprememba dejavnika za izračun ddv - načelo nevtralnosti - postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije (SEU) - sodba Sodišča Evropske unije - metode razlageKer po ZDDV-1 obstoji dobaviteljeva pravica uveljaviti zmanjšanje davčne osnove zaradi neplačila, ki je posledica potrjene prisilne poravnave, zaradi uresničevanja načela nevtralnosti DDV na drugi strani obstaja kupčeva dolžnost, da opravi popravek vstopnega DDV, ki ga je odbijal. Celotno ali delno dokončno neplačilo namreč spreminja davčno osnovo, saj ta pri dobavah blaga ali storitev vključuje vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh ali v storitvah), ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od kupca, naročnika ali tretje osebe za te dobave (prvi odstavek 36. člena ZDDV-1).
VSRS Sodba II Ips 290/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.05.2018odgovornost zdravstvene ustanove - pogodba o opravljanju zdravstvenih storitev - poslovna odškodninska odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - zastaranje odškodninskega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - zaključek zdravljenja - zdravniška napaka (medicinska napaka) - poškodba ob porodu - pojasnilna dolžnost - kršitev pojasnilne dolžnosti - vzročna zveza - avtonomija zdravnika - odnos med zdravnikom in pacientom - osebnostne pravice - pravica pacienta do izbire načina zdravljenja - informirana privolitev - višina odškodnine - enotna odškodnina - katastrofalna škodaZdravnik praviloma mora upoštevati pravico pacienta odločati o samem sebi, ki temelji na ustrezni informiranosti o relevantnih dejstvih, ki se nanašajo na medicinski poseg. Ta pacientova pravica je varovana v okviru URS; 35. člen URS vsakomur zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, zasebnosti ter osebnostnih pravic. Nedotakljivost duševne celovitosti pomeni zlasti prepoved posegov v svobodo odločanja, poudarjena je pravica do samoodločbe, pravica odločati o samem sebi. Na zakonski ravni pa je ta pravica, ki pacientu daje položaj subjekta v postopku zdravljenja, varovana v okviru 47. člena ZZDej, ki med drugim vsakemu daje pravico, da soglaša s predlaganim medicinskim posegom, ali pa ga odkloni. Ker se je tožničin prvi porod opravil s carskim rezom, se je tožnica ob porodu prvega tožnika znašla v položaju, v katerem ji je medicinska stroka dala pravico, da dejavno sodeluje pri izbiri načina poroda, vključno s pravico, da izbere porod s...
VSRS Sodba I Ips 7963/2013Vrhovno sodiščeKazenski oddelek26.09.2019odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje - kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - razpolaganje s protipravno premoženjsko koristjo - formalni kriteriji - materialni pogoj - objektivna odgovornost - subjektivna odgovornost - nepristranskost sojenja - prejudiciranje kazenske odgovornostiV 3. točki 4. člena ZOPOKD delovanje ali odobritev vodstvenih ali nadzornih organov ni posebej opisano, navedeno je le, da pravna oseba odgovarja za kaznivo dejanje tudi, če pridobi protipravno premoženjsko korist iz kaznivega dejanja. Tudi tretje točke ni mogoče razlagati drugače kot v povezavi s 1., 2. in 4. točko, da mora biti podan (nek) prispevek pravne osebe (vodstvenih ali nadzornih organov), saj če gre le za pridobitev protipravne premoženjske koristi to lahko pomeni objektivno odgovornost pravne osebe. Na podlagi ravnanja storilca v imenu in na račun pravne osebe lahko pravni osebi pripišemo prispevek k kaznivemu dejanju oziroma subjektivizacijo odgovornosti pravne osebe, pri čemer pa ugotovitev o prispevku vodstvenih ali nadzornih organov pravne osebe k pridobitvi protipravne premoženjske koristi, ne more izostati
VSRS Sodba II Ips 148/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.10.2018poslovna odškodninska odgovornost - pogodba o izvajanju zdravstvenih storitev - pravna narava pogodbe - pogodba o naročilu - podjemna pogodba - pogodba sui generis - pojasnilna dolžnost zdravnika - kršitev pojasnilne dolžnosti - informiranost pacienta - pravica do informiranosti - privolitev bolnika v zdravljenje - pravica do samoodločbe - pravica do osebnega dostojanstva - vzročna zveza - višina zavarovalne vsote - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - obseg zavarovalnega kritja - sklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme - pravica stranke do izjave v postopku - pritožbene navedbe - meje pritožbenega preizkusa - prekoračitev trditvene podlage - vštevanje stroškov sodnega postopka v zavarovalno vsotoPri uveljavljanju zdravniške odgovornosti zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti mora tožnik zatrjevati, da pojasnilna dolžnost ni bila izpolnjena oziroma ni bila pravilno izpolnjena, da mu je zato nastala škoda, ki se kaže kot uresničenje tveganja, na katero ni pristal, ter da je med kršitvijo pogodbe in nastalo škodo podana vzročna zveza. Ob takšni trditveni podlagi je tožba sklepčna. Ker je predmet varstva pravica do samoodločbe, trditev, da se ob pravilno izvedeni pojasnilni dolžnosti pacient ne bi odločil za poseg, ni predpostavka odškodninske odgovornosti. Odgovornost namreč temelji na spoznanju, da so bili posegi kot tudi iz njega nastale posledice zaradi odsotnosti pravno učinkovite privolitve nedopustni. Če bi se stroški uveljavljanja odškodninskega zahtevka vštevali v zavarovalno vsoto, bi to pomenilo, da oškodovanec nikoli ne bi prišel do poplačila dogovorjene zavarovalne vsote, saj bi bila ta zmanjšana za stroške nujno potrebnega procesnega zastopanja....
VSRS Sklep II Ips 157/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.11.2018odgovornost države za delo sodišč - sojenje v razumnem roku (brez nepotrebnega odlašanja) - povrnitev premoženjske škode - insolventnost dolžnika - stečaj dolžnika - plačilna nezmožnost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - teorija o adekvatni vzročnosti - zapadlost škode - trditveno in dokazno bremePresoja o obstoju vzročne zveze je pravno vrednotna, saj je treba presoditi, ali je mogoče upravičeno škodni dogodek pripisati konkretnemu protipravnemu (nedopustnemu) ravnanju. Izhodišče za presojo odškodninske odgovornosti države za premoženjsko škodo, ki nastane v zvezi s kršitvijo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je določilo, da država za nastalo škodo odgovarja objektivno. To določilo terja določeno prilagotiev teorije o adekvatni vzročnisti - pri presoji adekvatnosit so izključene tiste posledice, ki bi jih bilo zaradi velike kavzalne oddaljenosti pripisovati protipranemu stanju že kar arbitrarno. Kršitev pravice do sojenja v razumnem roku je bila v obravnavani zadevi ekscesna - sodni postopek je trajla šestindvajset let. V šestindvajsetih letih stečaj pravne osebe ni neverjeten in nepričakovan, temveč v skladu s spoznanji ekonomske znanosti o neizogibnosti gospodarskih ciklov razmeroma običajen življenjski pojav. To še posebej velja v...
VSRS Sodba I Ips 85640/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek29.03.2018bistvena kršitev določb kazenskega postopka - skrajšani kazenski postopek - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca - opravičilo - seja pritožbenega senata - obvestilo o seji pritožbenega senata - pravice obrambe - pritožbena obravnava - izvajanje dokazov na obravnavi pred sodiščem druge stopnje - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - kaznivo dejanje jemanja podkupnine - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - uradna oseba - uradno dejanje - nepremoženjska korist - prekoračitev obtožbe - objektivna identiteta med obtožbo in sodboOpravičiti izostanek pomeni navesti razloge, zaradi katerih se obdolženec naroka ne bo mogel udeležiti in predložiti ustrezna dokazila, ki zatrjevani razlog potrjujejo. Izdajanje potrdil o tehnični brezhibnosti vozil pomeni izvrševanje uradnih nalog. Nepremoženjska korist se v obravnavanem primeru manifestira v pridobitvi nezakonite prednosti, ki so jo bili deležni lastniki in uporabniki vozil oziroma serviserji in vulkanizerji s tem, ko je obsojenec z izdajo lažnih potrdil o tehnični brezhibnosti vozil omogočil njihovo registracijo. Kršitev prekoračitve obtožbe se lahko nanaša le na izrek sodbe. Za uresničitev kaznivega dejanja ni potrebno, da bi obsojenec poimensko poznal osebe, ki jim je z izrabo uradnega položaja pridobil nepremoženjsko korist. Pritožbeno sodišče je glede na okoliščine konketnega primera s tem, ko je pritožbeno sejo, kljub predlogu obsojenčevega zagovornika, opravilo v nenavzočnosti obsojenca, kršilo določbo 445. člena ZKP. Ocena...
VSRS Sodba I Ips 5961/2013-1144Vrhovno sodiščeKazenski oddelek14.04.2016bistvena kršitev določb kazenskega postopka - priznanje krivde - sporazum o priznanju krivde - predobravnavni narok - nepristranskost - smiselna uporaba določb ZKP - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja - pranje denarja - stečajni upravitelj - uradna oseba - predikatno kaznivo dejanjeZa uresničitev zakonskih znakov kaznivega dejanja pranja denarja ni potrebno, da storilec predhodno kaznivo dejanje s pridobitvijo celotne premoženjske koristi dokonča in šele po dokončanem kaznivem dejanju oziroma po storjenem kaznivem dejanju z nakazili denarnih zneskov oziroma premoženja drugemu na način, da poskuša zakriti izvor premoženja, tako izpolni zakonske znake kaznivega dejanja pranja denarja. Zakonski znak kaznivega dejanja pranja denarja je razpolaganje s premoženjem ali denarjem, za katerega storilec ve, da je pridobljeno s kaznivim dejanjem, zato lahko storilec že v času izvrševanja predhodnega kaznivega dejanja, s katerim pridobiva denar ali premoženje, ta denar plasira.
Sodba II Ips 546/97Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.02.1998izločitev sodnika višjega sodišča - odvetniška pisarna - zakonska zveza med sodnikom višjega sodišča in članom odvetniške pisarne, ki ni pooblaščenec pravdne stranke, kot izločitveni razlog - razmerja staršev in otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok - upoštevanje (ugotavljanje) otrokovih želja - določitev višine preživnine za otroke - možnosti starševZakon o pravdnem postopku določa, da sodnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti med drugim, če je pooblaščenec stranke z njim v zakonu (3. točka 71. člena). S pooblastilom je izkazano, da je toženčev pooblaščenec le odvetnik D. S. ne pa tudi G. V.. Dejstvo, da imata ta odvetnika skupno pisarno, ne pomeni, da je s tem pooblaščen tudi odvetnik V.. Zakon ne le, da kaj takšnega ne določa marveč tudi ne nudi podlage za sklepanje o tem, da so s pooblastilom enemu izmed odvetnikov v odvetniški pisarni pooblaščeni vsi njeni odvetniki (peto poglavje ZPP, II. poglavje zakona o odvetništvu, Ur. list RS, št. 18/93 - ZOdv). Pri pisarni obeh odvetnikov pa ne gre za odvetniško družbo (38. in 4. člen ZOdv). Kolikor pa meri revizija na okoliščine zaradi skupne pisarne, ki vzbujajo dvom o sodničini nepristranskosti, kar je lahko relativni razlog za izločitev sodnika (6. točka 71. člena ZPP), tega ne more uveljavljati z izrednim pravnim sredstvom, pač pa že v postopku...
VSRS Sodba UPRS X Ips 146/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.01.2015davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek vstopnega DDV - pogoji za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - ugovor retroaktivne uporabe zakona - pomanjkanje izrecne določbe nacionalnega prava - načelo dobre vere - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - neobičajna poslovna praksa - neskrbnost davčnega zavezanca v odnosu do goljufije izdajatelja računa - pravni standard - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji - odmera stroškov upravnega postopkaNacionalni organi in sodišča morajo pri dobavi znotraj EU davčnemu zavezancu zavrniti uporabo pravice do odbitka vstopnega DDV, tudi kadar nacionalno pravo ne vsebuje določb o taki zavrnitvi, če se na podlagi objektivnih elementov ugotovi, da je ta davčni zavezanec vedel ali bi moral vedeti, da je s transakcijo, na katero se sklicuje pri utemeljitvi navedene pravice, sodeloval pri utaji DDV, storjeni v okviru dobavne verige. Po presoji Vrhovnega sodišča okoliščine, na katere je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev, ne zadostujejo za zaključek, da je revidentka vedela ali bi morala vedeti za goljufijo izdajatelja spornih računov v zvezi z DDV. Védenja oziroma dolžnosti védenja o goljufiji v zvezi z DDV ni mogoče utemeljiti s kakršno koli neskrbnostjo prejemnika računa pri poslovanju, temveč z njegovo neskrbnostjo v povezavi s plačevanjem DDV s strani izdajatelja računa.
VSRS Sklep X Ips 293/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.07.2015dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - energetika - sofinanciranje iz javnih sredstev - podpora za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije - zakonitost postopka sprejemanja podzakonskega aktaTrditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu. Izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, s katerim bi revident izpolnil pogoj za dovoljenost revizije iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj v tem primeru niso izpolnjeni pogoji za uporabo pravila exceptio illegalis glede Uredbe 90/12, kar revident posredno predlaga. Revident tudi ni navedel,katere kršitve katerih zakonov naj bi bile v postopku sprejemanja Uredbe 90/12 podane. Določbe predpisov, ki so bile podlaga za sprejem za revidenta sporne uredbe, pa so jasne in ne potrebujejo posebne razlage.Revident svojih trditev o zelo hudih posledicah ni z ničemer obrazložil.Dodeljena podpora se ne nanaša neposredno na investicijo, temveč pomeni finančno pomoč za tekoče poslovanje pri proizvodnji električne energije, pri čemer je v času vložitve vloge za dodelitev te podpore Uredba 90/12 nesporno že veljala. Ker se je tudi s predhodnimi spremembami Uredbe višina...

Izberi vse|Izvozi izbrane