Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8200cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NDAw
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba II Ips 691/96Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.05.1998povzročitev škode - podlage za odgovornost - nevarna dejavnost - odgovornost države - služenje vojaškega roka - škoda nastala pri športni aktivnosti - pravila igre - izvajanje nadzoraŠteje se, da tisti, ki se udeleži športne igre privoli v morebitno škodo, ki mu utegne nastati ob tej športni aktivnosti, vendar le, če se aktivnost odvija v okviru postavljenih pravil. V tem primeru je izključena nedopustnost ravnanja in s tem odškodninska obveznost. Kadar pa je udeležba pri športni igri obvezna, ni mogoče izkjučiti nedopustnosti ravnanja zaradi privolitve oškodovanca. Iz obrazložitve sodb sodišč prve in druge stopnje izhaja, da tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval, da bi naj bila razporeditev k igranju košarke v nasprotju z oceno njegove zdravstvene sposobnosti. Zato ni podlage za ugotovitev, da je tožena stranka s tem, ko je od tožnika zahtevala udeležbo pri športnih aktivnostih, ravnala nedopustno. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je igra košarke potekala v skladu s pravili igre. Zato je sodišče druge stopnje pravilno ocenilo, da odsotnost dežurnega čete ni mogla biti v vzročni zvezi z nastankom tožnikove...
Sodba in sklep II Ips 60/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.02.2009razmerja med starši in otroki - vzgoja in varstvo otrok - preživljanje mladoletnih otrok - višina preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - določitev stikov z otrokom - standard obrazloženosti odločbe višjega sodišča - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopkaKer se sodišče druge stopnje ni opredelilo do pritožbenih navedb, s katerimi je toženec utemeljil nestrinjanje z odločitvijo o zavrnitvi njegovega predloga za ureditev stikov z otrokom med poletnimi počitnicami, je storilo relativno bistveno kršitev postopka. Ob upoštevanju celovite obrazložitve, v kateri je sodišče zavzelo (pravilno) stališče, da je pri določitvi preživnine potrebna globalna ocena potreb, in iz katere izhaja, da znesek 350 EUR ne predstavlja matematičnega seštevka stroškov staršev za otroka, je nasprotje med ugotovitvijo, da bo toženec v času, ko bo otrok pri njem, dolžan poskrbeti za njegovo preživljanje, in sklepom, da mora prispevati polovico ugotovljenih mesečnih potreb, zgolj navidezno. Ob ugotovitvi, da bi toženec glede na svoje strokovne kvalifikacije moral prejemati višje dohodke od tistih, o katerih so podatki v spisu, ni pomembno, ali ima poleg izkazane plače še drug vir dohodka.
Sodba II Ips 810/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.12.2006razmerja med starši in otroki - varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - koristi otrokaToženkina trditev, da mora "sodba imeti natančen izračun oz. razloge glede otrokovih potreb", ki "morajo biti zneskovno specificirane", nima opore v nobenem procesnopravnem niti v materialnopravnem predpisu. Dejanska ugotovitev sodišča je, da sta oba od staršev skrbna in osebnostno primerna za varstvo in vzgojo otrok in da je čustvena navezanost otrok na oba starša in obratno med njimi obojestransko enakomerno razporejena. Če so v taki situaciji v prid izpodbijani odločitvi pretehtala nadaljnja ugotovljena dejstva, da se otroka na dosedanjem domu v podeželskem okolju dobro počutita, da sta uspešna v šoli, da imata v tem okolju prijatelje, da sta navezana tudi na stare (tožnikove) starše in da si otroka želita ostati v tem življenjskem prostoru ter da se mestnega okolja, v katerem sedaj živi toženka, bojita, je izpodbijana odločitev povsem v skladu z zakonsko zahtevo po najboljši zagotovitvi predvsem koristi otrok iz drugega odstavka 78. člena ZZZDR.
Sodba U 1814/94-6Vrhovno sodiščeUpravni oddelek26.09.1996razmerja med starši in otroci - pravica do osebnih stikov - ukinitev stikov z otrokomPri odločanju o stikih roditelja z otrokom gre predvsem za uresničevanje otrokove koristi, tako po ZZZDR kot tudi po konvenciji o otrokovih pravicah. Mati načeloma ne more nasprotovati osebnim stikom očeta z otrokom in njenega odklonilnega stališča ni mogoče uskladiti z njenimi dolžnostmi, ki jih ima pri izvrševanju roditeljske pravice, za svoje navedbe, da ti stiki niso v korist otroka, pa mora ponuditi dokaze (137. člen ZUP). Ker je po določbah 8. in 143. člena ZUP pred izdajo odločbe treba dati stranki možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, odločbe ni možno opreti na zaupne spise, ki stranki pred odločitvijo niso bili dostopni. Pri ugotavljanju, ali obstoje osebnostni razlogi na strani roditelja za ukinitev stikov, ugotovitev takega razloga ne more temeljiti samo na okoliščini, da se ni odzval na psihiatrični pregled, kar brez njegovega soglasja tudi ne bi moglo biti izvedeno.
Sodba VIII Ips 82/2002Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.03.2003razvrstitev v plačilni razred - objava predpisaČe interni akt delodajalca zaradi narave zaupnosti ni bil objavljen, se ga pri presoji zakonitosti posamične odločbe na njegovi podlagi izdana odločba ne sme uporabiti. Ker pomeni posamična odločba pravno dejanje, ki obstoji v neposredni uporabi abstraktnega materialnega predpisa na dejansko stanje, ugotovljeno v konkretnem primeru, ne more biti tak predpis tajne, zaupne narave. Preizkus zakonitosti (formalne in materialne) odločbe, s katero pravno razmerje nastane, se spremeni ali preneha, je namreč mogoč le na podlagi predpisa, ki je na ustrezen način objavljen. Iz abstraktnih znakov dejanskega stanja ter krajevnih in časovnih mej pravne norme, se presoja obstoj dejanskih predpostavk za njeno uporabo. V obravnavanem primeru, ko akt o popravku formacije št. 1007 tožene stranke zaradi narave zaupnosti ni bil objavljen, je izpodbijana razvrstitev tožnika v plačilni razred, temelječa prav na tem splošnem aktu, po presoji revizijskega sodišča že iz tega razloga brez...
Sodba VIII Ips 38/97Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.09.1997delovno razmerje pri delodajalcu - odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev varnostnih predpisov - vzročna zveza - nevarna stvarDelovna sredstva, energija in delovanja je šteti za posebno nevarna, če zaradi svojih lastnosti, položaja, načina in mesta uporabe (ali na kakšen drug način) predstavljajo povečano nevarnost za nastanek škode. Ob upoštevanju vseh, pred nižjima sodiščema ugotovljenih dejstev je, tudi po mnenju revizijskega sodišča njuna odločitev, da je v obravnavanem primeru podana objektivna odgovornost prvotožene stranke, materialnopravno pravilno. V danem primeru temelji odgovornost za vtoževano škodo na odgovornosti za vzrok, saj se odgovornost imetnika nevarne stvari za škodo od nevarne stvari (prvi odstavek 174. člena ZOR) presoja po načelu domnevne vzročnosti in ne glede na krivdo (drugi odstavek 154. člena ZOR). Prav tako za škodo, ki nastane zaradi take dejavnosti odgovarja tisti, ki se s tako dejavnostjo ukvarja.
VSRS sklep II Ips 226/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.09.2014pravna narava pogodbe - pogodba o zastopanju - pogodba o posredovanju - financiranje vrhunskega športnika - šport - športni agent - razlaga pogodbe - razlaga spornih pogodbenih določil - dopolnilno razlagalno pravilo - pravna podlaga - skupen namen pogodbenikov - plačilo pogodbene obveznosti - provizija - pravica do deleža od dohodka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - pomanjkljivosti sodbeNe le jezikovna razlaga, ki kaže na različno podlago plačil, ki gredo tožeči stranki po pogodbi, tudi način, na katerega sta pogodbeni stranki izpolnjevali pogodbo, sicer imenovano pogodba o zastopanju, kažeta, da tožeča stranka ni bila le zastopnik ali posrednik v klasičnem civilnopravnem pomenu, pač pa agent igralca košarke z obveznostjo povezovanja toženca s klubi z namenom sklenitve pogodbe o igranju košarke in obenem pravico do plačila ne le v obliki posredniške provizije, pač pa tudi v obliki določenega deleža od toženčevih dohodkov. Takšno razlago ponuja tudi dopolnilno pravilo 101. člena ZOR za primer, če bi pogodbenega določila ne mogli opredeliti za jasnega.
Sodba I Ips 369/2004Vrhovno sodiščeKazenski oddelek19.01.2006kazniva dejanja zoper premoženje - nedovoljen izvoz in uvoz stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena ali naravne znamenitosti - ogrožena živalska vrsta - vnos ogrožene živalske vrste v SlovenijoS tem ko je v opisu kaznivega dejanja po 1. odstavku 222. člena KZ kot vir mednarodnega prava, ki prepoveduje prinašanje ogrožene živalske vrste, navedena Konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (MKVERZ), ni točna ugotovitev, da opis dejanja ne navaja mednarodnega predpisa, ki prepoveduje vnos zaščitenih ptic. Odgovor na vprašanje, ali je vnos zaščitenih vrst ptic v Slovenijo dopusten in pod kakšnimi pogoji, dajejo določbe 6. in 7. člena MKVERZ in 25. člena ZON, torej le z dovoljenjem ministrstva, pristojnega za okolje, kadar je to sploh pravno dopustno.
Sodba G 2/2010Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek06.04.2010odločba Agencije za zavarovalni nadzor - življenjsko zavarovanje z naložbenim tveganjem - matematične rezervacije - zavarovalno tehnične rezervacije - posebne rezervacije - dodatne rezervacije - struktura naložb kritnega skladaPri določanju višine zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki jih mora zavarovalnica oblikovati v zvezi z zajamčenimi izplačili, mora torej zavarovalnica poleg dodatnih rezervacij iz petega odstavka 129. člena ZZavar upoštevati tudi posebne rezervacije iz drugega odstavka 129. člena ZZavar. Pri življenjskih zavarovanjih se posebne rezervacije in dodatne rezervacije skupaj štejejo za matematične rezervacije (tretji odstavek 113. člena ZZavar). Če tožeča stranka naložbe kritnega sklada v celoti naloži v ustrezni vrednosti papir, ki je podlaga za določitev referenčne vrednosti, s tem zadosti zahtevi, da morajo naložbe kritnega sklada, ki ga zavarovalnica oblikuje v zvezi s spornimi zavarovanji, v največji možni meri obsegati naložbe v ustrezne vrednostne papirje, ki po lastnostih in tržnosti ustrezajo tistim, ki so podlaga za določitev indeksa oziroma druge referenčne vrednosti.
Sodba VIII Ips 393/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.04.2010odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - neupravičen izostanek z dela - izraba ur za sindikalno delo - sindikalni zastopnik - varstvo pred odpovedjo - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerjaTožnik je v očitanih dneh sicer imel utemeljen razlog za odsotnost z dela zaradi sestankov v zvezi s sindikalno dejavnostjo, vendar je kršil pravilo tožene stranke, da jo je dolžan (vnaprej) obvestiti o izrabi ur za sindikalno delovanje. Tožnikovo ravnanje predstavlja tako kršitev 32. člena ZDR kot tudi kršitev 31. člena ZDR, zato je bil podan resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.Večkratna kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki je povzročila težave pri zagotavljanju nemotenega teka delovnega procesa pri toženi stranki, nedvomno utemeljuje pravilnost drugostopenjske presoje o tem, da delovnega razmerja s tožnikom ni bilo mogoče nadaljevati. Po ZDR (113. člen) je varstvo sindikalnega predstavnika nekoliko širše kot po stari delovnopravni ureditvi, saj ni več vezano izrecno na sindikalno dejavnost. Tudi po ZDR pa varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ostaja še vedno vezano na ravnanje sindikalnega...
Sklep VIII Ips 235/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek25.05.2010izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - krivda delavca - nezmožnost za delo - odločba organa zdravstvenega zavarovanjaPo določbi 244. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja so sklepi imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije za zavarovance in njihove osebne zdravnike obvezni. Vprašanje tožnikove krivde je odvisno od njegovega zavedanja, kaj pomenijo te odločbe in sposobnosti oblikovanja ravnanj glede na te odločbe in ne le splošnih ugotovitev o njegovi nesposobnosti za delo. Odločba zdravniške komisije iz katere izhaja, da je tožnik od 1. 7. 2005 zmožen za delo, je postala pravnomočna, saj zoper njo ni uveljavljal sodnega varstva. To tudi pomeni, da v obdobju, ki ga zajema ta pravnomočna odločba, tožnik v individualnem delovnem sporu ne more več uveljavljati dejstva upravičene odsotnosti z dela z zdravstvenimi razlogi, lahko pa bi uveljavljal, da so obstajali drugi razlogi za upravičeno odsotnost oziroma predčasno odhajanje z dela.
Sodba II Ips 260/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.07.2009objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - vzpenjanje na rovokopač v obratovanju - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - dokazno breme - krivdna odgovornost - posredni oškodovanciPritrdilni odgovor na vprašanje, ali je obratovalec rovokopača mogel pričakovati, da se bo na stroj v obratovanju nepooblaščeno povzpel povprečno skrben človek (kaj šele tehnično izkušena in izobražena oseba) ni sprejemljiv. Plezanja na stroj v obratovanju namreč ni mogoče označiti za racionalno (razumno) ravnanje. Škoda v danem primeru tako ne pomeni realizacije tiste nevarnosti, pred posledicami katere varujeta določbi drugega odstavka 154. člena in določba 173. člena ZOR.
Sodba in sklep VIII Ips 472/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek07.09.2010potni stroški - pojem plače - osnovna plača - delovna uspešnost - zavarovalni zastopnik - plačilo za delo - provizijski sistem - osnova za izračun nadomestila plačeDejstvo, da je v panožni KP plačilo na osnovi provizije izrecno predvideno le za plačo iz naslova delovne uspešnosti, ne pomeni, da tožena stranka tudi drugih elementov plačila iz naslova opravljanja dela zastopnika (npr. osnovne plače) ne bi smela vpeti v provizijski sistem, seveda ob predpostavki, da je delavcu zagotovljen minimum pravic, ki so določene v delovnopravni zakonodaji in kolektivnih pogodbah. Tožena stranka je v svojih aktih določila, da se plače zavarovalnih zastopnikov obračunavajo in izplačujejo v obliki provizije. Ker pojem plače obsega tako osnovno plačo kot plačo iz naslova delovne uspešnosti, je torej tožena stranka za obe navedeni vrsti plačila določila provizijski sistem obračuna in izplačila. V tem smislu je zato potrebno razlagati tudi postavko „provizija“ v plačilnih listah tožnikov: obsega tako osnovno plačo kot tudi del plače iz naslova delovne uspešnosti.V določilih delovnopravne zakonodaje tožena stranka ni imela pravne...
Sodba VIII Ips 508/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.10.2010odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delavec s posebnimi pooblastili - ponudba ustrezne zaposlitve - izbira presežnega delavca - varstvo starejših delavcevKer je bil tožnik delavec s posebnimi pooblastili, zanj ne veljajo določbe Kolektivne pogodbe za zavarovalstvo Slovenije, ampak le določbe ZDR.V skladu z namenom zakonskih določb (114. člen ZDR, 36. člen ZPIZ-1 in 25. člen ZZZPB) starejši delavec potrebuje varstvo šele, ko dejansko ostane brez zaposlitve in brez pravic iz delovnega razmerja, ne pa že pred tem. Določbo prvega odstavka 114. člena ZDR je zato treba razlagati tako, da mora starejši delavec izpolnjevati te pogoje na dan, ko mu delovno razmerje dejansko preneha (torej po poteku odpovednega roka) in ne že na dan odpovedi pogodbe o zaposlitvi.V zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi manjšemu številu delavcev ZDR ne zahteva uporabe kriterijev za izbiro delavcev, katerim bo pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga, zato delodajalec ni ravnal nezakonito, ko teh kriterijev ni določil.
Sodba VIII Ips 158/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.02.2011obstoj delovnega razmerja - status zavarovanca - ničnost pogodbe o zaposlitvi - poslovodna oseba - enoosebna d.o.o. - podlaga za zdravstveno zavarovanjeTožnica del in nalog v enoosebni d.o.o. ni mogla opravljati po navodilih in pod nadzorom delodajalca, ki ga je kot edina družbenica in zastopnica družbe operativno predstavljala v isti osebi. Bistveni pogoj za sklenitev pogodbe o zaposlitvi v smislu 4. člena in prvega odstavka 9. člena ZDR zato ni bil podan. Ker pogodba o zaposlitvi, na katero se je tožnica sklicevala ob prijavi v obvezno zdravstveno zavarovanje, glede na ugotovljeno ničnost ni mogla imeti pravnih in dejanskih učinkov pogodbe o zaposlitvi, je tožena stranka utemeljeno zavrnila njeno zahtevo za priznanje statusa zavarovanke na podlagi delovnega razmerja.
Sodba VIII Ips 60/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.05.2011vojaški uslužbenec - količnik za določitev plače - prevedba nazivov - višji upravni delavecDoločbe specialnih predpisov v skladu z ZJU, na katerega napotuje ZObr, določajo prevedbo tudi za pripadnike Slovenske vojske in pri tem smiselno uporabo ZJU. Tudi vojaške osebe je zato treba obravnavati po pravilih, ki veljajo za upravne delavce po določbah ZJU, seveda z upoštevanjem specifične ureditve po Zobr.Tožnik kot vojaški uslužbenec XIV. razreda (v nazivu tretje stopnje) je primerljiv z uradniki, za katere se uporabljajo predpisi za višje upravne delavce. To v skladu s prvim odstavkom 31.a člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi pomeni, da ni mogel obdržati število plačilnih razredov, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, temveč je lahko v skladu s četrtim odstavkom 195. člena ZJU obdržal le količnik za določitev osnovne plače, ki je bil pridobljen na podlagi prejšnjih napredovanj, saj je bil ta višji od osnovnega količnika za naziv tretje stopnje.
VSRS sodba II Ips 50/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.11.2014dopuščena revizija - podjemna pogodba - zastavna pravica podjemnika - prenehanje zastavne pravice - začasna odredba - izročitev stvari na podlagi začasne odredbeZmotno je tožničino stališče, da je toženka z izročitvijo zastavljene stvari na podlagi (regulacijske) začasne odredbe, ki je ni izpodbijala, izgubila svojo zastavno pravico. Omenjena začasna odredba temelji le na verjetnosti (270. člen ZIZ), da toženkina posest oziroma zastavna pravica ni utemeljena (in da zato verjetno obstaja terjatev tožnice za vrnitev stvari). Na tovrstnih okoliščinah temelječa ureditev medsebojnih razmerij pravdnih strank je poleg tega lahko le začasna (267. in 277. člen ZIZ) in ne zmore nadomestiti dokončne odločitve o tožbenem zahtevku. Časovna veljavnost začasne odredbe je bila v konkretnem primeru omejena do pravnomočne odločitve o (identičnem) tožbenem zahtevku, ki mu je toženka ves čas nasprotovala. O njeni prostovoljni in dokončni prepustitvi posesti stvari, ki bi povzročila prenehanje zastavne pravice na njej (647. člen OZ), tako ni mogoče govoriti.
Sklep II DoR 154/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.06.2014obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - razveljavitev kazenske obsodilne sodbe - opiranje odločitve sodišča na sodbo drugega sodišča - odškodninska odgovornost civilna odgovornost - kazenska odgovornost - dopuščena revizijaRevizija je bila dopuščena glede vprašanja ali je pravilno stališče, da je mogoče obnovitveni razlog iz 9. točke 394. člena ZPP uporabiti le v primeru, ko se odločitev sodišča opira na pravnomočno (kazensko obsodilno) sodbo in ne tudi v primeru, ko se opira na nepravnomočno odločbo in ali sta sodišči pravilno presodili, da se sodna odločba pri presoji odškodninske odgovornosti toženca ne opira na kazensko obsodilno sodbo v smislu 9. točke 394. člena ZPP oziroma, ali je v obravnavani zadevi dosežen standard, da se odločitev sodišča opira na sodbo drugega sodišča.
Sklep II Ips 255/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.05.2014zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiškoknjižno dovolilo - overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu - overitev zasebne listine pri notarju - notar iz tujine - haaška konvencija - vknjižba lastninske pravice - obstoj posebnih pogojev za dopustnost prenosa lastninske pravice - nadoveritevGlede na 64. člen ZN lahko podpis osebe na zemljiškoknjižnem dovolilu o odtujitvi ali obremenitvi zemljiškoknjižne pravice overi tudi notar iz države podpisnice Haaške konvencije, če sta njegov podpis in pečat ustrezno nadoverjena in ob pogoju, da je slovenski notar pred vložitvijo predloga za vknjižbo lastninske pravice preveril, če so bili v času overitve izpolnjeni vsi zakonski pogoji prisilnih določb od 33. do 38. člena ZZK-1.
Sklep II Ips 245/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.06.2014zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiška knjiga - zaznamba - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - upravna odločba - inšpekcijska odločbaPri zaznambi mora listina dokazovati nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa, in ustrezati drugim pogojem, določenim z zakonom (glej drugi odstavek 29. člena ZZK-1). ZGO-1 pa za zaznambo v zemljiški knjigi ne določa pogoja, da se mora odločba upravnega organa nanašati tudi na zemljiškoknjižnega lastnika oziroma da mora biti investitor nedovoljeno zgrajenega objekta hkrati tudi lastnik zemljišča, na katerem je zgrajen tak objekt. Zato je pritrditi tezi tožilstva, da je v obravnavani zadevi listina, ki je podlaga za vpis, izvršljiva upravna odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, na podlagi katere se določene prepovedi, vsebovane v tej odločbi, zaznamujejo v zemljiško knjigo.

Izberi vse|Izvozi izbrane