Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7648cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NA==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba VIII Ips 130/2011Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek03.09.2012pravice iz naslova invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - trajnost zdravstvenih sprememb - varstvo pravic, pridobljenih po prejšnjih predpisih - trajanje pravic na podlagi invalidnostiBistvena je ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, da gre za kronificirano stanje, to je poslabšano zdravstveno stanje, ki traja že več let, ne pa zgolj za začasna ali občasna bolezenska stanja, katerih posledica je le začasna ali občasna nezmožnost za delo. V tem smislu gre pri tožniku za trajno stanje, ki pa se bo lahko poslabšalo, lahko pa z ustreznim zdravljenjem tudi izboljšalo – kar bo vplivalo na morebitno kasnejšo odločitev o pravicah iz invalidskega zavarovanja.
Sklep II Ips 130/96Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.10.1997izselitev imetnika stanovanjske pravice v času veljavnosti Zakona o stanovanjskih razmerjih ali Stanovanjskega zakona - pravica uporabe stanovanja - sklenitev najemne pogodbe - upravičenci - analogna uporaba določil zakona o smrti imetnika stanovanjske pravice oziroma najemnika - varstvo pravic mladoletnih otrokČe je v času izselitve imetnice stanovanjske pravice še veljal ZSR, je v 19. členu urejal razmere za tak primer. V drugem odstavku tega člena je omogočal uporabnikom stanovanja, ki so živeli z imetnikom stanovanjske pravice, preden je nehal uporabljati stanovanje, da obdržijo pravico uporabljati stanovanje. Kdo od uporabnikov bi tedaj postal imetnik stanovanjske pravice, bi bilo treba presojati po določilih tretjega, četrtega in petega odstavka 18. člena ZSR, torej analogno primerom, ko imetnik stanovanjske pravice umre. Če pa je v času, ko se je imetnica stanovanjske pravice odselila, že veljal SZ, je treba ugotoviti, da je mogoče primer, ko mati pusti v Republiki Sloveniji mladoletnega otroka, sama pa odide v tujino, primerjati z njeno smrtjo. V zvezi s smrtjo najemnika analogno ureja primere tudi SZ v 56. členu, ki enemu od družinskih članov omogoča sklenitev najemne pogodbe. Pri tem ni ovira, da je v danem primeru skupaj z materjo uporabljala stanovanje mladoletna...
Sodba VIII Ips 130/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.06.2009izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - seznanitev z razlogom za odpoved - rok za odpovedTožena stranka je bila z razlogom, ki utemeljuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, seznanjena najpozneje 29. 8. 2005, saj konkretni razlog navaja že v pisnem opozorilu o nameri izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (ki v zakonu niti ni predvideno), datiranem na ta dan. Od tega dne je začel teči 15-dnevni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz drugega odstavka 110. člena ZDR.
VSRS Sklep II DoR 404/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.02.2017predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - pooblastilo za vložitev revizije - odvetnik - novo pooblastiloPravnomočna sodba Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 2506/2016 z dne 9. 11. 2016 je bila vročena tožniku dne 1. 12. 2016. Iz pooblastila, ki je bilo priloženo predlogu za dopustitev revizije, je razvidno, da je bilo sestavljeno dne 13. 11. 2015 in zato ne predstavlja novega pooblastila v smislu drugega odstavka 95. člena ZPP.
VSRS Sklep II Ips 329/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.02.2017dopuščena revizija - dovoljenost revizije - rok za vložitev revizije - prepozna revizija - zavrženje revizijeSklep o dopustitvi revizije je bil pooblaščencu tožnika vročen 30. 9. 2016, kar pomeni, da bi morala biti revizija vložena v 15 dneh, in sicer je to najkasneje v ponedeljek, 17. 10. 2016. Vložena je bila 28. 10. 2016, torej prepozno. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP revizijo zavrglo.
VSRS Sklep VIII Ips 333/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.06.2018začasna nezmožnost za delo - sodni izvedenec izvedensko mnenje - sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb pravdnega postopkaSodišče druge stopnje je glede tožnikove začasne nezmožnosti za delo v obdobju 1. 7. 2016 do 5. 8. 2016 odločilo, da je bil tožnik v tem času nezmožen za delo za polni delovni čas, ne da bi navedlo razloge, zakaj v tem delu ni sledilo mnenju izvedenca (kot mu je sledilo za čas od 6. 8. 2016 dalje) oziroma, zakaj je v zvezi s tem obdobjem odločilo drugače. Toženka zato v reviziji utemeljeno opozarja, da je glede odločitve o tožnikovi začasni nezmožnosti za delo v času od 1. 7. 2016 do 5. 8. 2016 podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
VSRS Sodba VIII Ips 62/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.11.2018starševsko nadomestilo - vročitev odločbe - vročanje na naslovu stalnega prebivališča - začasno prebivališče - naslov za vročanje - nepravilna vročitevGlede na zakonske določbe, ki urejajo pravila vročanja, je tožena stranka nepravilno opravila vročitev tožeči stranki, ko ji je odločbo vročala na naslov stalnega prebivališča, ki v CRP ni določen kot naslov za vročanje. Zato ni mogoče šteti, da je bila odločba z dne 10. 2. 2016 tožeči stranki vročena 2. 3. 2016, niti da se je z njo seznanila pred 24. 5. 2016; prav tako ni mogoče pritožbe tožeče stranke z dne 30. 5. 2016 obravnavati kot prepozne. Na podlagi prvega odstavka 98. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) se v primeru, da pri vročitvi nastane pomota, šteje, da je bila vročitev opravljena tisti dan, za katerega se ugotovi, da je oseba, ki ji je bil dokument namenjen, ta dokument dejansko dobila. Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je tožeča stranka sporno odločbo prejela po elektronski pošti dne 24. 5. 2016, pritožbo pa je vložila 30. 5. 2016, kar pomeni, da je bila pritožba vložena pravočasno.
Sklep II Ips 8/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.03.2009dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - uporaba ZPP-D - zavrženje revizijeRevizija je bila vložena 29. 10. 2008, torej potem, ko je 1. oktobra 2008 začel veljati ZPP-D, ki pa v drugem odstavku 130. člena določa, da se postopek nadaljuje po dotedanjih predpisih, če je bila pred uveljavitvijo te novele zakona na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je končal postopek pred sodiščem prve stopnje.
Sodba I Up 144/99Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.06.2001začasna odredba po ZLPPZa zavarovanje denacionalizacijskih zahtevkov je možno upoštevati le predloge, vložene do 7.6.1993. Ta rok, določen v 11. členu ZLPP, je materialni rok in ne procesni rok v zvezi z ZUP, zato zamuda materialnega roka pomeni izgubo pravice. Po poteku tega roka zato ni možno razširjati zahtevka na podlagi 130. člena ZUP.
Sodba I Up 557/2002Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.12.2004pravica do denacionalizacije - stavbno zemljišče - odvzem uporabne praviceVezati pravico do denacionalizacije na čas odvzema iz posesti bi pomenilo odvzeti pravico do denacionalizacije vsem tistim, ki jim je bilo stavbno zemljišče podržavljeno leta 1958, odvzeto iz posesti pa šele po letu 1963 oziroma po letu 1968 (glej odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-130/01 z dne 23.5.2002, Ur.l. RS, št. 54/2002).
Sodba I Up 248/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.09.2007denacionalizacija - zahtevek - vsebina zahtevka - naknadna širitev zahtevka - prekluzivni rok materialnega pravaKer je v 62. členu ZDen določena vsebina zahteve za denacionalizacijo, v 64. členu pa rok za njeno vložitev, ne pride v poštev uporaba določbe 130. člena ZUP 1986, kot to zmotno meni tožnica v svoji pritožbi, saj bi bila uporaba te določbe v nasprotju z ZDen.
Sodba II Ips 685/96Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.04.1998premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - postopek za delitev skupnega premoženja - napotitev na pravdo - posebno premoženje zakonca - privatizacija stanovanjČim je bil med (ne)pravdnima strankama spor o obsegu skupnega premoženja, je bila napotitev stranke na pravdo nujna (130. člen v zvezi s tretjim odstavkom 118. člena zakona o nepravdnem postopku - ZNP). Izbira oblike pravnega varstva (zahtevka) in tožbene podlage pa je ostala na pravdo napoteni stranki.
Sklep II Ips 383/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.08.2010predlog za dopustitev revizije – uveljavitev ZPP-D – vložitev revizije pri nepristojnem sodišču – prepozna revizija – zavrženje revizijeInstitut dopuščene revizije je bil uveden z novelo ZPP, ki je pričela veljati 1. 10. 2008. Prehodna določba drugega odstavka 130. člena novele predpisuje, da se postopek v zadevah, v katerih je bila pred njeno uveljavitvijo na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, nadaljuje po dosedanjih predpisih.
Sklep II Ips 158/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.01.2013dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – prehodne določbe ZPP-D – zavrženje revizijeZa presojo (relevantnih) prehodnih določb ZPP-D, to je prvega in drugega odstavka njegovega 130. člena, in s tem za odločitev, po katerih predpisih (dosedanjih ali novih) je treba presojati (ne) dovoljenost obravnavane revizije, je (seveda) odločilen datum izdaje odločbe sodišča prve stopnje (in ne prve). Ta je namreč tista, s katero se je konkretni postopek končal.
Sodba VIII Ips 147/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek24.01.2011službena pot - plačilo kilometrine – podpis bianco listin - dokazno bremeDolžnost povračila stroškov, ki jih ima delavec pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju, izhaja že iz prvega odstavka 130. člena ZDR. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je bil tožnik do plačila kilometrine glede na dejansko evidentirane in opravljene službene vožnje upravičen tudi na podlagi določb kolektivne pogodbe dejavnosti.
Sodba IV Ips 158/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek23.11.2010postopek o prekršku - organi za odločanje o prekršku – stvarna pristojnost - redni sodni postopek - hitri postopek – kazenske točke v cestnem prometu - voznik začetnik – prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RSPrekrškovni organ zoper storilca, ki je imel v času storitve prekrška status voznika začetnika ter je bil imetnik tujega vozniškega dovoljenja, za prekršek po c) točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 ne bi smel izvesti hitrega postopka o prekršku, temveč bi moral pred pristojnim sodiščem podati obdolžilni predlog.
Sodba in sklep III Ips 237/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek11.10.2011asignacija - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnikaAsignaciji nista vzpostavili novega razmerja med naročnikom posla in sodelavcem prevzemnika posla; izpolnitev razmerja, nastalega na podlagi določbe 631. člena OZ, sta le pravnotehnično olajšali. Plačilo H. d.o.o. na podlagi določbe 631. člena OZ pa ni dejanje stečajnega dolžnika in ga zato ni mogoče izpodbijati po določbah 125. do 130. člena ZPPSL.
VSRS Sodba I Ips 51367/2010-93Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.10.2014kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev – zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zloraba položaja ali pravic odgovorne osebe - sklenitev škodljive pogodbe - milejši zakonZagovornikovo zavzemanje za opredelitev obsojenčevega ravnanja kot kaznivo dejanje sklenitve škodljive pogodbe po drugem odstavku 130. člena KZ SRS je obsojencu v škodo, saj je bila za to dejanje predpisana strožja kazen, kot je predpisana po sedaj veljavni določbi drugega odstavka 240. člena KZ-1.
Sodba II Ips 346/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.05.2009razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - višina preživnine - ocena denarnih potreb - zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremenaOdločanje o porazdelitvi preživninskega bremena med starša ni samo računska operacija, ki naj bi se na koncu izšla z matematično popolnim izidom. Upoštevajo se vse okoliščine primera, tudi denarno neocenljivi prispevki staršev.Pritožbeno sodišče je z zvišanjem preživnine od 130 na 150 EUR mesečno materialno pravo pravilno uporabilo.
VSRS Sklep II DoR 199/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.10.2016dopuščena revizija - varstvo avtorske pravice - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - fonogram, izdan v komercialne namene - pravica do nadomestilaRevizija se dopusti glede vprašanja, kdaj oziroma s čim pridobi posnetek oziroma zapis zvoka status fonograma, izdanega za komercialne namene, s čimer ob njegovi priobčitvi javnosti za uporabnika nastane dolžnost plačila, za imetnike avtorskih sorodnih pravic na fonogramih pa pravica zaračunavanja nadomestila iz prvega odstavka 130. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.

Izberi vse|Izvozi izbrane