Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8064cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzg5
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba I Ips 20837/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek13.04.2017relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - dokazni predlog obrambe - zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca - pravno odločilna dejstvaTudi po presoji Vrhovnega sodišča sodišče z zavrnitvijo dokaznega predloga po dodatnem zaslišanju izvedencev Inštituta za raziskavo prometnih nezgod, ki so sodelovali pri izdelavi mnenja C. ali z zavrnitvijo izvedenca cestnoprometne stroke iz tujine, ni kršilo obdolžencu ne pravice do obrambe in tudi ne 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Sodišče je prepričljivo obrazložilo, katera so tista dejstva in dokazi, na katerih temelji izrek obsodilne sodbe, pojasnilo pa je tudi, da so izvedenska mnenja tako izvedencev medicinske stroke kakor tudi prometne stroke o tem, kje je kdo sedel pred trkom, bolj ali manj verjeten približek resnici, ter zato navedeno dodatno dokazovanje položaja oseb v vozilu (z izvedenci) ni potrebno. To pomeni, da je sodišče po tem, ko je angažiralo izvedence medicinske in cestnoprometne stroke, prebralo njihova mnenja in izvedence in strokovnjake zaslišalo, presodilo, da predvsem glede na dejstvo, da nihče v avtomobilu ni bil pripet z varnostnim...
VSRS Sodba I Ips 29280/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek30.03.2017kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - direktor gospodarske družbe - poslovodja gospodarske družbe - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - dolžnost opredelitve do pritožbenih navedb - vpliv na zakonitost sodbeKot je utemeljeno presodilo že sodišče prve stopnje (5. in 6. točka razlogov sodbe) ter pritožbeno sodišče (6., 7. in 8. točka razlogov sodbe) za obstoj kazenske odgovornosti v zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem ni treba, da je storilec formalni direktor družbe, temveč zadošča, da v podjetju dejansko prevzame vlogo poslovodnega organa družbe. Obsojencu očitano kaznivo dejanje lahko namreč stori vsakdo, kdor da z namenom, da bi se sam ali kdo drug popolnoma ali deloma izognil plačilu davkov, prispevkov ali drugih predpisanih obveznosti fizičnih ali pravnih oseb, lažne podatke o zakonito pridobljenih dohodkih, stroških, predmetih ali drugih okoliščinah, ki vplivajo na ugotovitev davkov ali drugih prepisanih obveznosti, ali na drug način preslepi organ, pristojen za odmero ali nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem teh obveznosti. Pritožbeno sodišče v razlogih sodbe ni omenilo, da so obsojenčevi zagovorniki v pritožbi predlagali, da sodišče druge stopnje...
VSRS Sodba I Ips 4663/2015-103Vrhovno sodiščeKazenski oddelek09.05.2017kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – predrzna vožnja v cestnem prometu – zakonski znaki kaznivega dejanja – ogrozitvena posledica – poškodbena posledica – lex certa – ne bis in idemV opisu kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu morajo biti konkretizirane vse okoliščine, ki utemeljujejo sklepanje, da storilčeva vožnja toliko odstopa od običajnih kršitev, da jo je možno že izkustveno opredeliti kot predrzno.Načelo prepovedi ponovnega sojenja v isti stvari (ne bis in idem) je opredeljeno v 31. členu Ustave, katere namen je v zagotavljanju pravne varnosti in pravnega miru na način, da se posameznik zaščiti pred večkratnim kazenskim obravnavanjem konkretiziranega in individualiziranega življenjskega dogodka.
VSRS Sodba I Ips 35743/2015-21Vrhovno sodiščeKazenski oddelek13.04.2017kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - nevarna vožnja v cestnem prometu - huda telesna poškodba storilcaPri kaznivem dejanju po 314. členu KZ-1 razlaga, da samoogrozitvena ali samopoškodbena dejanja, kljub temu, da storilec sproži (nevarne) sile, ki jih ne more več obvladovati, s kazenskopravnega vidika niso kazniva, ni bila nikoli resno problematizirana. Ni se mogoče strinjati z vložnikom, da že jezikovna razlaga spremenjene določbe 324. člena po noveli KZ1-B, podprta z namensko, ne dopušča drugačne razlage, kot da je predmet ogrožanja in v kvalificirani oblikah poškodovanja vsaka oseba, torej tudi voznik sam.
VSRS Sodba in sklep II Ips 56/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.09.2017denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - pravnomočnost denacionalizacijske odločbe - zastaranje - nastop zamude - prekluzija - načelo popolnosti - načelo vestnosti in upoštevanja - načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - vezanost na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - odstop od načelnega pravnega mnenja - odstop od sodne prakse - ovrženje (overrulling) - razlikovanje (distinguishing) - zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obrestiTemeljno načelo iz 9. člena ZPP je bilo merilo za neuporabo sankcije iz zadnjega odstavka 286. člena ZPP. Uporaba navedenega pravila (oziroma uporaba sankcije iz navedenega pravila) v danem primeru namreč ne bi uresničevala nobene temeljne pravne vrednote, marveč bi jo prekršila. Če bi namreč tožena stranka ravnala pošteno ter se ne bi sklicevala le na prima facie parcialno dejansko gradivo, potem se vprašanje (ne)uporabe pravila o prekluziji, sploh ne bi moglo pojaviti. Čim pa je tako, potem zaščita pravnega pravila o prekluziji prek vztrajanja pri njeni sankciji z neupoštevanjem prepoznega procesnega gradiva, ni utemeljena in tudi ne potrebna. Potrebnost in utemeljenost te sankcije se namreč odraža v učinku generalne prevencije, ki naj zagotovi učinkovito uporabo načela hitrosti postopka (11. člena ZPP). Nedopustno bi bilo, če bi sodišče slednje načelo uresničevalo z nepoštenimi in protipravnimi sredstvi. Revidentka ni izkazala, da bi izpodbijana odločitev...
VSRS Sodba Uv 8/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.11.2017volitve v državni svet - število elektorjev interesnih organizacijZa določitev števila elektorjev na podlagi drugega odstavka 36. člena ZDSve pri poklicni organizaciji na področju športa se upoštevajo tisti njeni člani, ki poklicno opravljajo obravnavano dejavnost. To lahko izvajajo bodisi v delovnem razmerju (na podlagi pogodbe o zaposlitvi) bodisi v okviru drugega statusnopravnega razmerja (npr. kot zasebni športni delavec v smislu drugega odstavka 62. člena Zakona o športu, ZŠpo-1). Pravilno je pritožbeno stališče, da članstva zveze, ki je vključena v drugo zvezo, ni mogoče upoštevati pri obeh zvezah. Način določanja števila elektorskih mest je namreč vezan na številčnost članstva in s tem vpliva na oblikovanje volilnega telesa, preko njega pa na izvoljivost kandidatov posameznih poklicnih organizacij. Nasprotno s tem bi upoštevanje članstva iste osebe v dveh zvezah, ki sta medsebojno povezani na način, da se ožja vključi v širšo, pomenila nedopustno (umetno, navidezno) povečevanje števila članov. Skupno število...
VSRS Sodba II Ips 183/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.11.2017izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - obstoj izvenzakonske skupnosti - ločeno življenje - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - določitev deležev na skupnem premoženju - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnostGlede vprašanja obstoja izvenzakonske skupnosti med pravdnima strankama se Vrhovno sodišče strinja s preosojo nižjih sodišč, da obdobja od začetka decembra 2005 do konca novembra 2006, ko sta pravdni stranki živeli skupaj v J., ni mogoče šteti za izvenzakonsko skupnost, ker je njuno skupno življenje trajalo le okoli devet mesecev, po tem pa je bilo za tri mesece prekinjeno zaradi prepirov, nasilja, izrečene prepovedi približevanju toženki in tožnikovega zdravljenja. To so bili sicer objektivni razlogi za prenehanje skupnega življenja, vendar odločba tožniku o prepovedi približevanja toženki pomeni, da so bili preseženi okviri nesoglasja in prepirov kot sestavnega dela skupnega življenja, dejstvo o toženkini zamenjavi ključavnice na vhodnih vratih stanovanja pa, da toženka ni imela več namena nadaljevati partnerske zveze.
VSRS Sodba II Ips 116/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.09.2017sklep o izvršbi - zamudne obresti - tek zamudnih obresti, ki dosežejo glavnico - pravilo ne ultra alterum tantum - učinkovanje ustavne odločbe - vrnitev plačanega v izvršbiOd 18. 3. 2006 dalje po materialnem pravu (na podlagi zakona ) ni bilo več podlage za plačilo tistih zapadlih zamudnih obresti, ki so presegle glavnico. Če je bila izvršba za njihovo poplačilo dovoljena le opisno in so bile po tem datumu plačane v izvršilnem postopku, je upnik prejel več, kot je znašala njegova terjatev.
VSRS Sodba I Ips 11526/2014Vrhovno sodiščeKazenski oddelek13.07.2017kršitev kazenskega zakona - opis kaznivega dejanja - overitev lažne vsebine - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - publicitetni učinek - lažni podatkiUstavno sodišče je oblikovalo stališče, da je pri presoji pomena vpisa v zemljiško knjigo treba upoštevati tudi namen takšne zakonske ureditve, ki je v zagotavljanju publicitete lastninske pravice in zaupanju v pravni promet. S pogojevanjem pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo se zasleduje varstvo zaupanja v pravni promet in s tem varstvo tretjih dobrovernih oseb. Drugače pa je potrebno presojati odnos med prenositeljem lastninske pravice in osebo, ki naj bi jo pridobila. V razmerju med njima začne prenos lastninske pravice (in upravičenj, ki jih ta vključuje) učinkovati že s tem, ko prenositelj izstavi (in izroči) pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo z overjenim podpisom. Zato odsvojitelj proti pridobitelju od izdaje zemljiškoknjižnega dovolila ne more več nastopiti kot lastnik stvari, čeprav publicitetni učinek še naprej deluje v njegovo korist. Teorija na tej podlagi govori o posebnem položaju lastninske...
VSRS Sodba I Ips 29182/2014Vrhovno sodiščeKazenski oddelek13.07.2017skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem - prekluzija - načelo materialne resnice - poškodovanje tuje stvari - oškodovanec - leasingojemalec - upravičeni tožilecV obravnavani kazenski zadevi se sodnik (posameznik) ni odločil, da pred razpisom glavne obravnave opravi predobravnavni narok, zato se določbe o prekluziji, v skladu s katerimi smejo stranke predlagati dokaze le do predobravnavnega naroka, kasneje (na glavni obravnavi) pa le pod pogojem, da navedejo utemeljene razloge, zakaj jih niso podale že prej (4. točka tretjega odstavka 285.a člena ZKP in prvi odstavek 289. člena ZKP), niso uporabljale. Pravilna je odločitev nižjih sodišč, ki sta družbi K. J., d. o. o., kot leasingojemalki, v tem kazenskem postopku priznali status upravičenega subjekta za podajo predloga za kazenski pregon za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1.
VSRS Sodba VIII Ips 125/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek05.09.2017izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - načelo sorazmernostiIzvedba testa integritete v povezavi z uporabo posnetka nadzorne kamere v okoliščinah konkretnega primera ne pomeni nesorazmernega posega v pravico do zasebnosti na delovnem mestu. Video nadzor delovnih prostorov tožene stranke je bil uveden zakonito, v skladu s pogoji iz 67. člena ZVOP-1, zato tudi uporaba posnetkov v dokazne namene ni nezakonita.
VSRS Sodba VIII Ips 251/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.11.2017preoblikovanje delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas - nadomeščanje odsotnega delavca - poskusno delo - transformacija delovnega razmerja za določen časGlede na drugo točko prvega odstavka 68. člena ZJU je eden izmed razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas tudi nadomeščanje začasno odsotnega javnega uslužbenca. Ta razlog mora biti v pogodbi o zaposlitvi za določen čas jasno in določno opredeljen, pri tem pa je bistveno, da ni navidezen. Nadomestni delavec mora odsotnega delavca tudi dejansko nadomestiti in izvrševati naloge iz opisa njegovega delovnega mesta. Pri tem pa ni nujno, da odsotnega delavca nadomesti prav na vseh nalogah, ki jih je ta opravljal pred odhodom, temveč da te naloge spadajo med naloge delovnega mesta, na katerem nadomešča drugega delavca. Dejstvo, da je opravljal predvsem manj zahtevna dela, ni bistveno, saj se od delavca, ki je pričel z delom na novem delovnem mestu ne pričakuje, da bo že od vsega začetka opravljal tudi zahtevnejša opravila, predvsem upoštevajoč dejstvo, da je bil na tem delovnem mestu zaposlen zelo kratko obdobje. Pomembno je le, da te naloge - četudi so...
VSRS Sodba II Ips 342/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.08.2017odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo državnega organa - pravica do zasebne lastnine - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - protipravnost - test sorazmernostiV spornem primeru ni že izkustveno-življenjske in logične oziroma razumne zveze med predhodnim trajanjem pravdnega postopka in "pečatenjem" hiše, na eni strani, ter požigom, ki je bil povzročen s kaznivim dejanjem, oziroma s požigom nastalimi škodnimi posledicami, na drugi strani - ukrep policije bi kvečjemu lahko že navzven vsakogar odvračal od storitve kaznivega dejanja, kakršno je bilo storjeno s požigom hiše. Izključena je zato že osnovna - naravna vzročnost, kot predpostavka za pripisljivost prepovedane posledice in tudi povečanega tveganja za njen nastanek. Ker je predvidljivost negativne posledice hkrati tudi merilo protipravnosti ter nadalje tudi merilo skrbnosti (krivde), je tudi protipravnost v spornem primeru izključena že na podlagi ugotovitev o neobstoju predvidljive vzročne zveze med dejanji tožene stranke in škodnim dogodkom. Ustava RS tudi v razmerju do države ne zahteva takšne obremenitve države z dolžnostjo plačila odškodnine, ki bi...
VSRS Sodba I Ips 8098/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek07.12.2017kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - predikatno kaznivo dejanje - pranje denarja - dokončano kaznivo dejanje - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanjaPri kaznivem dejanju pranja denarja je sicer možno, da se predhodna kriminalna aktivnost in samo pranje denarja časovno prekrivata in prepletata. V primeru, ko se predhodno kaznivo dejanje izvršuje skozi daljše časovno obdobje, bi bilo nevzdržno, da je pranje denarja lahko izvršeno šele tedaj, ko je dokončano zadnje kaznivo dejanje iz sklopa nadaljevanega kaznivega dejanja ali kolektivnega kaznivega dejanja. Vendar mora tudi tako sprotno pranje denarja, ki izhaja iz dlje trajajoče kriminalne aktivnosti, izhajati iz konkretnega opisa kaznivega dejanja. Predmetni opis, ki predhodno kriminalno dejavnost določno zameji, take razlage ne omogoča.
VSRS Sodba X Ips 348/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.11.2017pomembno pravno vprašanje - dovoljena revizija - začasno zavarovanje - izpolnitev tuje davčne obveznosti - zadržanje plačila - zavarovanje izpolnitve in plačila davčne obveznosti - prepoved izplačilaUpravni organ prve stopnje je za zavarovanje izpolnitve bodoče davčne obveznosti revidentke odločil, da se zadrži izpolnitev terjatve, ki jo ima revidentka iz naslova presežka DDV. Po presoji Vrhovnega sodišča taka možnost zavarovanja izhaja že iz jezikovnega pomena 2. točke prvega odstavka 119. člena ZDavP-2.Republika Slovenija je dolžnica revidentke, do nje ima denarno obveznost, ki lahko služi za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti, način izvršitve zavarovanja pa je v tem, da je organ zadržal izpolnitev obveznosti Republike Slovenije, kot ene od dolžnikov revidentke, revidentki.
VSRS Sodba VIII Ips 221/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek16.01.2018redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - ocena verodostojnosti priče - izvajanje dokazov - učitelj - fizično nasiljeZa zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadošča že ugotovitev, da je tožnik storil eno kršitev iz opomina in eno kršitev iz odpovedi. Predmet opozorila in redne odpovedi so pri tem lahko tudi kršitve pogodbenih obveznosti, ki so lažje narave (za razliko od kršitev, ki so podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi - 110. člen ZDR-1) in onemogočajo nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1). Pravni red v določenih procesnih situacijah dopušča zasliševanje prič z namenom presoje verodostojnosti izpovedbe drugih prič. Uporaba fizične prisile v vzgojno izobraževalne namene ni dovoljena, zato je sodišče druge stopnje pravilno zaključilo, da je v tem primeru podana kršitev delovnih obveznosti iz 33. ZDR-1. Za obstoj kršitev zakonskih določb ni bistvena in potrebna še dodatna opredelitev kršitev v kolektivni pogodbi, saj zadošča ugotovitev, da je tožnik kršil katerokoli od obveznosti iz delovnega razmerja,...
VSRS Sodba II Ips 32/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.10.2017povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost organizatorja - odgovornost zdravstvene ustanove (bolnišnice) - krvodajalstvo - podlage za odškodninsko odgovornost pri krvodajalstvu - pojasnilna dolžnost - deljena odgovornost - skrbnost povprečnega človeka - oprostitev odgovornosti - soprispevek oškodovanca - dopuščena revizijaRazlog odgovornosti toženk so pomanjkljivosti v tistem nadzoru krvodajalcev po odvzemu krvi na obravnavani krvodajalski akciji, ki bi ga moral biti deležen vsak izmed njih v zvezi s tveganji, ki niso neobičajna. Da bi bilo tožničino tveganje večje od običajnega, ni bilo ugotovljeno. Pojavnost kolapsa po odvzemu krvi je pogosta in splošno znana, zato da o njej ni potrebno poučiti niti laičnega darovalca krvi. Ko je tako, bi morali toliko bolj toženki, oziroma vsaj izvajalka kot strokovnjak s področja transfuziologije, pričakovati, da lahko katerikoli krvodajalec kolabira in krvodajalsko akcijo z vidika zagotovitve ustreznega nadzora nad krvodajalci organizirati skladno s tem objektivnim pričakovanjem, pa tega nista storili, saj med prostorom za odvzem krvi in jedilnico ni bilo ne možnosti počitka ne nadzora. Ker sta opustili skrbnost za varnost pri običajnih tveganjih odvzema krvi, kakršno se je uresničilo tudi pri tožnici, ne moreta dela odgovornosti prevaliti na...
VSRS Sodba I Ips 61932/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek21.10.2019zloraba notranje informacije - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja - notranja informacija - razkritje dokumenta javnosti - bistvene kršitve določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - sojenje v navzočnosti - obveščanje strank o seji senata - sodelovanje v drugih postopkih - privilegij zoper samoobtožboDoločba 243. čena KZ je tiha kazenskopravna blanketna norma, ki tacite odkazuje na drug predpis. Presoja, ali ima določena informacija lastnosti notranje informacije, je pridržana sodniku. Ni pomembno, kako je obsojenec notranjo informacijo pridobil, odločilno je, da je s tako informacijo razpolagal. Ni nujno, da notranja informacija izvira iz sfere izdajatelja vrednostnih papirjev, pogoj je le, da se nanaša nanj ali na njegove vrednostne papirje. S tem, ko je sodišče druge stopnje na nejavni pritožbeni seji, na katero ni vabilo obdolženca ter njegovega zagovornika, ocenjevalo izpovedbe prič iz postopka pred sodiščem prve stopnje, je kršilo 445. člen ZKP ter drugo alinejo 29. člena in 25. člen v povezavi z 22. členom Ustave RS. Tako postopanje sodišča je tudi v nasprotju s pravico obdolženca do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP). Pritožbeno sodišče mora v primerih, ko dejstva primera ponovno...
VSRS Sodba VIII Ips 24/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek18.06.2019vodja notranje organizacijske enote - formacija - dopuščena revizija - položajni dodatek - pripadnik Slovenske vojskeSodišče druge stopnje je zmotno razlagalo, kaj pomeni določba Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede, da mora biti začasna, bojna ali operativna skupina določena s formacijo na taktični, operativni ali strateški ravni. Izraz formacija ima v Slovenski vojski natančno določen pomen, ki ga ni mogoče samovoljno tolmačiti izven zakonskih okvirov. Tako 12. točka 6. člena Zakona o obrambi (ZObr) določa, kaj ta izraz pomeni. Formacija je seznam funkcionalnih in kadrovskih dolžnosti, pogojev za njihovo opravljanje ter potrebnih materialnih sredstev in opreme za vojaško poveljstvo, enoto ali zavod v stalni, mirodobni in bojni sestavi ter njena kadrovska in materialna popolnitev. Obenem osmi odstavek 40. člena ZObr določa, da minister za obrambo določa specialnosti v rodovih in službah ter formacijo poveljstev, enot in zavodov. Navedeno pomeni, da je formacija akt, z vsebino, kot jo opredeljuje 12. točka 5. člena ZObr, za...
VSRS Sodba XI Ips 62515/2018Vrhovno sodiščeKazenski oddelek01.04.2019kaznivo dejanje zlorabe prostitucije - zakonski znaki - pridobitev protipravne premoženjske koristiObdolženci naj bi vplivali na spolno obnašanje prostitutk, ki naj ne bi bilo prostovoljno in naj ne bi izviralo iz njihove avtonomne odločitve. Z nudenjem in opravljanjem spolnih storitev naj bi se okoristili in na tak način sodelovali pri izkoriščanju prostitucije. V tem pa je bistvo očitka, kajti ne glede na spolno samoodločbo osebe, druga oseba od tega ne sme dobiti plačila, druge premoženjske koristi oziroma po dogovoru ali obljubi računati nanjo. Osebe se torej ne sme spravljati v spolni stik z drugo osebo (in tako vplivati na njeno spolno obnašanje), če se od tega pričakuje oziroma dejansko pridobi korist. Zunajobravnavni senat, ko odloča o pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora ni dolžan kontradiktorno presojati dokazov in se opredeljevati glede njihove verodostojnosti, ampak mora argumentirano zavzeti stališče glede relevantnih navedb pritožbe. Protipravna premoženjska korist ne predstavlja zakonskega znaka očitanega kaznivega dejanja zlorabe prostitucije.

Izberi vse|Izvozi izbrane