Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7841cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzg5
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba in sklep VIII Ips 111/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.06.2011začasna nezmožnost za delo - odsotnost zaradi iste bolezni - nepravilna razveljavitev celotne prvostopenjske sodbe - sprememba sodbe v škodo pritožnika - kršitev ustavne pravice do pritožbeSodišče druge stopnje ni postopalo pravilno, ko je kljub pritožbi tožnika zoper zavrnilni del sodb sodišča prve stopnje v celoti razveljavilo sodbi sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (celo dvakrat). ZPP izrecno ne opredeli kršitve določb postopka, ki bi se nanašala na konkreten primer. Kljub temu že ustavna pravica do pritožbe oziroma do pravnega sredstva zagotavlja, da se ta pravica, ki je stranki namenjena zaradi varstva in zaščite njenih pravic v postopku, ne spremeni v pravico, ki lahko stranki, ki se edina pritožuje, tudi škoduje. Strah, da bi sodišče druge stopnje lahko spremenilo sodbo v škodo stranke, ki se je edina pritožila, ali da bi po razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje s strani pritožbenega sodišča (pri čemer bi razveljavitev celo posegla v dejansko neizpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje in s tem tudi v institut pravnomočnosti) v ponovnem postopku prišlo do odločitve v škodo stranke,...
Sklep X Ips 295/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.08.2013davek na dodano vrednost - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - odbitek vstopnega DDV - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - pogoji za priznanje pravice do odbitka DDV - verodostojne listine - dejanska oprava storitve - vedenje o goljufivih transakcijah - neobrazloženost sodbe - ugoditev reviziji - navidezen pravni poselV primeru, ko davčni zavezanec predloži ustrezne račune drugega gospodarskega subjekta in je storitev oziroma dobava blaga opravljena (pri čemer niti ni vedno pomembno, ali je dobavo oziroma storitev opravil izdajatelj računa, njegov podizvajalec, ali nekdo drug), je pravico do odbitka vstopnega DDV mogoče zavrniti le, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik računa vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
Sklep X Ips 167/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.05.2013DDV - missing trader oz. neplačujoči gospodarski subjekt - vedenje o zlorabi sistema DDV - objektivna okoliščina - sodbe SEUOb predpostavki, da se ugotovi, da so dobave opravljene s pomočjo drugih gospodarskih subjektov, je po presoji Vrhovnega sodišča ključnega pomena za (ne)priznavanje pravice do odbitka DDV ugotavljanje in dokazna ocena – analiza vseh objektivnih dejstev in njihova povezava v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo gotovosti kazala na to, da je revident vedel oziroma bi vsaj moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi do pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. Tega pa nista storila ne davčna organa ne sodišče prve stopnje.
Sodba II Ips 78/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.05.2012povrnitev nepremoženjske škode - kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja - imisije - hrup - odstop od sodne prakse - višina odškodnine - dopuščena revizijaPresoja višine odškodnine - raven hrupa v tej zadevi je bila relativno visoka, čeprav je stanovanjska hiša, v kateri so v relevantnem obdobju od 17. 4. 2005 do 1. 11. 2008 prebivali tožniki, od ceste oddaljena kar 52 metrov. V tem obdobju sta prvi tožnik in druga tožnica večino časa preživela doma, tretji tožnik pa je bil do konca novembra 2005 zaposlen v Mariboru kamor se je vsakodnevno vozil (7 mesecev), zatem je bil kot samozaposlen večino časa doma (29 mesecev), od maja 2008 pa zaradi ponovne zaposlitve odsoten po 8 ur dnevno (6 mesecev).
Sodba in sklep II Ips 375/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.12.2011vmesna sodba - meje učinkov vmesne sodbe - temelj odškodninskega zahtevka - izrek vmesne sodbe - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - ugotavljanje obstoja vzročne zveze pri presoji utemeljenosti temelja zahtevka - dopuščena revizijaOb upoštevanju, da izpodbijana vmesna sodba ugotavlja utemeljenost tožbenega zahtevka po temelju v celoti, toženec pravilno ugotavlja, da njen izrek obsega ugotovitev utemeljenosti tožbenega zahteva po temelju tudi glede škode, ki je tožnici nastala po 31. 12. 1992. V zvezi s tem pa pritožbenemu sodišču utemeljeno očita, da ni odgovorilo na njegove pritožbene očitke o napačnem razlogovanju prvostopenjskega sodišča, da obstaja vzročna zveza tudi med njegovim ravnanjem in škodo, ki naj bi tožnici nastala po 31. 12. 1992. Pritožbeno sodišče se bo moralo v novem sojenju opredeliti do pritožbenih očitkov o pomanjkanju vzročne zveze med toženčevim ravnanjem in škodo, ki naj bi tožnici nastala po 31. 12. 1992. Če bo ugotovilo, da taka vzročna zveza ni podana, bo moralo o tem odločiti v izreku vmesne sodbe. Iz njega mora biti razvidno, na katero obdobje se ugotovitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka po temelju nanaša.
Sodba II Ips 823/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.02.2007razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja - preživljanje polnoletnih otrok - osamosvojitev polnoletnega otroka - redno šolanje - preživljanje v denarju - obrazložitev odločbe - podrobnost razčlenitve premoženjskih potreb - prosti preudarek sodiščaRevizija napačno razume določbo 131. člena ZZZDR, da starši preživljajo otroke v okviru svojega gospodinjstva, razen, če je to v nasprotju s koristjo otroka. Nanaša se namreč predvsem na mladoletne otroke. Odločitev polnoletnega otroka, ki se želi osamosvojiti in se zato odloči živeti ločeno od staršev, pa je tako pomemben razlog, da lahko zahteva od njih ob nadaljevanju rednega študija preživljanje v denarju. Celo kadar starši niso krivi za otrokov odhod iz skupnega gospodinjstva, so dolžni prispevati k preživljanju v takšnem obsegu, kot da bi otrok živel pri njih. Toliko bolj velja to v obravnavanem primeru, ko se je tožnica v začetku leta 2003 zatekla v Krizni center za mlade v Celje in bila z odločbo istega centra z dne 12.3.2003 (takrat še mladoletna) odvzeta očetu (tožencu) ter oddana v vzgojo in varstvo oziroma rejništvo starima staršema. Revizijsko sodišče soglaša s stališčem pritožbenega sodišča, da sodišču prve stopnje ne bi bilo treba...
VSRS sodba in sklep II Ips 213/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.12.2016povrnitev škode - odgovornost zavarovalnice - prometna nesreča - odgovornost zdravstvene ustanove - zdravniška napaka (medicinska napaka) - maščobna embolija - zlom stegnenice - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - dokazno breme - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - navadno sosporništvo - zavrženje revizije - dokazovanje - postavitev izvedencaSodišče druge stopnje je pravilno upoštevalo, da pri izvedenem dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo bistvenih kršitev in da je pravilna dokazna ocena, da ni bilo izkazano, da bi voznica med vožnjo zavijala. Ta pa narekuje materialnopravni sklep, da je bil prvi tožnik tisti, ki je s previsoko hitrostjo, z nepravilnim prehitevanjem po desni strani (ob tem, da je bil zaradi parkiranih avtomobilov tudi prostorsko omejen) povzročil prometno nesrečo (36. in 37. člen ZVCP-1, 154. in 131. člen OZ).Res je sodišče prve stopnje zapisalo, da tožnikom ni uspelo dokazati, da je današnje zdravstveno stanje prvega tožnika posledica dejstva, da so pri drugo toženki spregledali zlom desne stegnenice. Vendar je zapis pravilen glede na to, da so tožniki tisti, ki nosijo materialno dokazno breme, ne glede na to, kako se med samim dokaznim postopkom prenaša procesno dokazno breme. Kot pravilno poudarja sodišče druge stopnje, je izvedenec prepričljivo utemeljil, da zaradi...
VSRS sodba in sklep II Ips 239/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.12.2016dovoljenost revizije - tožba in nasprotna tožba - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - osebni stečaj - začetek stečajnega postopka - prenehanje pooblastila - pooblastilo za vložitev revizije - pravilo o dokaznem bremenu - prosta presoja dokazov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnostVrednosti po tožbi in nasprotni tožbi se po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča ne seštevata, ker predstavljata samostojni procesni subjektiviteti, ne glede na to, ali bi šlo lahko celo za povezana zahtevka iz tožbe oziroma nasprotne tožbe. Res je z oklicem o začetku postopka osebnega stečaja nad tožnikom, prenehalo dotedanje pooblastilo, saj so tedaj nastale posledice začetka stečajnega postopka nad njim (primerjaj 245. člen ZFPPIPP in prvi odstavek 101. člena ZPP, na katerega se sklicuje tožena stranka). Vendar pa je glede na tretji odstavek 101. člena ZPP pooblaščenec dolžan še en mesec opravljati pravdna dejanja, če je treba odvrniti škodo za stranko. Vložitev revizije pa je prav takšno pravdno dejanje. Revizija je bila, ob izkazanem posebnem pooblastilu za njeno vložitev, vložena pred potekom enega meseca od nastanka posledic začetka stečajnega postopka. Zato se nanjo ne morejo raztezati omenjeni negativni procesni učinki posledic začetka stečajnega...
VSRS Sodba I Ips 54113/2012-161Vrhovno sodiščeKazenski oddelek14.07.2016bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - poslovna goljufija - opravljanje gospodarske dejavnosti - preslepitev - ni razlogov o odločilnih dejstvih - sojenje v nenavzočnosti - poseben pogoj v pogojni obsodbi - zamudne obresti - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonuKZ-1, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije v letu 2010, ni opredeljeval pojma opravljanja gospodarske dejavnosti, kot je bilo to storjeno kasneje (v letu 2012) z novelo KZ-1B. To pa še ne pomeni, da tega zakonskega znaka, kot je bil vsebovan tudi pri opredelitvi zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije v prvem odstavku 228. člena KZ-1, ne bi bilo mogoče uresničiti. Njegovo vsebino je bilo treba le ugotavljati v vsakem konkretnem primeru posebej, v nejasnih ali mejnih primerih upoštevaje tudi predpise z drugih pravnih, zlasti gospodarsko-pravnih področij. Tako na primer že iz drugega odstavka 1. člena Zakona o gospodarskih družbah, ki je veljal v obravnavanem obdobju, izhaja, da je po tem zakonu pridobitna dejavnost vsaka dejavnost, ki jo opravlja gospodarska družba na trgu zaradi pridobivanja dobička. V 4. členu je bilo opredeljeno, katere dejavnosti smejo opravljati družbe in pri tem ni izključena prodaja nepremičnin.V obravnavanem...
VSRS sodba in sklep II Ips 169/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.12.2016povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - odgovornost države - gradbeno dovoljenje - odgovornost za delo upravnega organa - gradnja na poplavnem območju - izdaja gradbenega dovoljenja - poplave - naravni pojavi - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - dolžnostno ravnanje - razpravno načeloTemeljni vzrok škodnega dogodka je naraven pojav (obilno deževje). Za naravne pojave pa človek ni in ne more biti odgovoren.Odškodninska odgovornost človeka ali pravne osebe za škodo, ki je posledica naravnega pojava, je lahko vzpostavljena šele posredno - prek umetno vzpostavljene vzročne zveze za opustitveno ravnanje. Prvi pogoj za to je, da bi odgovorna oseba z določenim ravnanjem lahko preprečila škodo, ki je posledica naravnega pojava, ali pa jo vsaj zmanjšala. Drugi pogoj pa je ta, da konkretni osebi sploh lahko pripišemo položaj odgovorne osebe. To je mogoče le tedaj, ko bi ta osebo škodo ne le lahko, marveč s konkretnim ravnanjem tudi morala preprečiti.Stališče, da bi morala država pri izdaji gradbenih dovoljenj presojati, ali ne bo ob slehernih mogočih naravnih nesrečah prišlo do premoženjske škode, ker v nasprotnem primeru za to škodo odškodninsko odgovarja, bi bilo paternalistično in zato v nasprotju s konceptom liberalne države, utemeljene na...
VSRS sklep II Ips 184/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek01.12.2016dokazovanje - priče - pisna izjava priče - zavrnitev dokaznega predloga - načelo neposrednosti - pristojnost slovenskega sodišča - stalno prebivališče pravdnih strank - kraj, kjer leži pretežni del nepremičnin - premoženjska razmerja med razvezanimi zakonci - skupno premoženje - povrnitev vlaganj - posebno premoženje - vlaganja v posebno premoženje zakonca - subrogacija - tožbeni zahtevek - bistvena kršitev določb pravdnega postopkaKljub določbi šestega odstavka 236.a člena, po katerem mora sodišče zaslišati priče, ki so pravilno podale pisne izjave, če stranka to predlaga, namreč lahko sodišče vendarle tudi argumentirano zavrne takšen dokazni predlog.V konkretnem primeru gre namreč za zahtevek stvarnopravne narave - predmet tožbe so vlaganja (denarni in fizični prispevki v času trajanja zakonske oz. izvenzakonske skupnosti) iz skupnega premoženja zakoncev oz. izvenzakonskih partnerjev (pravdnih strank) v posebno premoženje enega od partnerjev - toženke. Kljub temu pa ne pride v poštev 64. člen ZMZPP, po katerem je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah, če je nepremičnina na ozemlju Republike Slovenije (po nasprotnem razlogovanju - torej ne tudi v primerih, če je nepremičnina oziroma kakšna nepremičnina na ozemlju druge države). Konkretni spor namreč evidentno ni spor o kakšni stvarni pravici na nepremičnini. Prav tako pa ni...
VSRS Sodba I Ips 20253/2014Vrhovno sodiščeKazenski oddelek10.11.2016kršitev kazenskega zakona - opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja - davčna zatajitevObsojencu se očita preslepitev z navedbo lažnih podatkov o davčnih odhodkih, izvirajočih iz rezervacij, oblikovanih in uveljavljenih v nasprotju z določbami 20. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ter Slovenskih računovodskih standardov. Sklicevanje na te določbe je presplošno. Iz izreka ni razvidno, za katero vrsto rezervacij sploh gre. Navedba lažnih podatkov je konstitutiven znak predmetnega kaznivega dejanja, zato je konkretizacija tega zakonskega znaka nujna. Dejanje, katerega zakonski znaki v izreku sodbe niso v celoti konkretizirani, ni kaznivo dejanje.
VSRS Sodba I Ips 8024/2013Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.11.2016bistvene kršitve določb postopka - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - pravice do obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - goljufija - kršitev kazenskega zakona - opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanjaIzrek sodbe mora vsebovati vsa odločilna dejstva, ki po objektivni in subjektivni plati konkretizirajo določeno kaznivo dejanje. V primeru, ko izrek vsebuje tudi abstraktni dejanski stan, abstraktni in konkretni del opisa predstavljata celoto in ni treba, da se za razumljivost oziroma konkretizacijo kaznivega dejanja določeni znaki ponavljajo, še posebej, če so ti dovolj konkretizirani v abstraktnem delu, in če se nanašajo na subjektivni element kaznivega dejanja. Pri namenu, naklepu, ipd. gre za stvar notranjega dogajanja storilca, ki kot tako ni razvidno navzven, kakor to velja za način storitve kaznivega dejanja. Gre za presojo dejstev in dokazov, kar spada v obrazložitev in ne v izrek sodbe. Opis kaznivega dejanja je sicer pomemben iz dveh razlogov, in sicer daje obdolžencu možnost obrambe, ki je lahko učinkovita le, če so zakonski znaki kaznivega dejanja, ki se mu očitajo, dovolj konkretizirani, po drugi strani pa preprečuje dvojno sojenje o isti stvari. Sodišče ni...
VSRS Sodba I Ips 32239/2013Vrhovno sodiščeKazenski oddelek27.10.2016bistvene kršitve določb postopka - nedovoljeni dokazi - koncept upravičenega pričakovanja zasebnosti - varstvo lastninske pravice - kolizija med ustavnima pravicama do zasebnosti in zasebne lastninePravica do zasebnosti je omejena s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa Ustava (tretji odstavek 15. člena). Odgovor na vprašanje, kdaj je zasebnosti treba zagotoviti pravno varstvo, nudi tako imenovani koncept razumno pričakovane zasebnosti. Po njem je pričakovanje zasebnosti tako v prostorskem kot tudi v funkcionalnem (vsebinskem) pogledu na tistem, kar oseba skuša ohraniti kot zasebno, lahko predmet varstva, dokler bo posameznik tako pričakovanje izrazil na navzven zaznaven način in če bo to pričakovanje objektivno opravičljivo. Tako pričakovanje ni objektivno opravičljivo takrat, kadar stoji posameznikovi pravici do zasebnosti nasproti druga ustavno varovana pravica, ki ji je treba dati prednost ob upoštevanju načela sorazmernosti. Vstop oškodovancev v prostore, ki jih je imel v posesti obsojenec, predstavlja poseg v njegovo pravico do zasebnosti, vendar pa je omejitev te obsojenčeve pravice v konkretnem primeru ustavno dopustna. Oškodovanca v nepremičnino...
VSRS Sodba I Ips 2457/2010-1646Vrhovno sodiščeKazenski oddelek22.12.2016bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predhodni preizkus obtožnega akta - zavrženje obtožnega akta - sklep o ustavitvi kazenskega postopka - zavrnilna sodba - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - prenehanje teka zastaranja - razveljavitev pravnomočne sodne odločbe - pravica do pritožbe - ustavna pritožba - dovoljenost pritožbe - presoja pritožbenih navedb - vsebinska presoja - formalna presoja - zahteva za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnega sredstva - obseg preizkusaTudi za postopke po razveljavitvi pravnomočne sodbe z ustavno pritožbo, ker po razveljavitvi pravnomočne odločbe zastaranje ne teče več, velja, da se mora postopek končati v razumnem roku oziroma v roku, ki ne more biti drugačen kot rok za novo sojenje v postopku, ko je bila pravnomočna sodba razveljavljena z izrednim pravnim sredstvom.Zavrženje obtožnega akta na podlagi določbe prvega odstavka 437. člena ZKP iz razlogov po 277. členu ZKP je formalna odločitev, ki jo sodišče sprejme v fazi takoimenovanega predhodnega preizkusa obtožnega predloga, ki ga mora opraviti takoj po prejemu obtožnega predloga. Če se je kazenski postopek že začel, se določba 437. člena ZKP ne more uporabiti. Če je pravnomočna sodba razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča, se sojenje pred pristojnim sodiščem, ki mu je bila zadeva vrnjena v novo odločanje, znajde v enaki fazi postopka, kot v primerih, ko bi sodno odločbo razveljavilo hierarhično višje sodišče znotraj sistema...
VSRS Sodba IV Ips 74/2015Vrhovno sodiščeKazenski oddelek15.11.2016zastaranje pregona – dejanje organa – pregon storilca – hitri postopek o prekršku – redni sodni postopekStališče, po katerem v rednem sodnem postopku o prekršku že dejanja prekrškovnega organa, ki merijo na pregon storilca prekrška, pretrgajo tek zastaralnega roka, izhaja že iz jezikovne razlage določbe tretjega odstavka 42. člena ZP-1. V tej določbi ni določeno, da zastaranje pretrga le dejanje organa, pristojnega za odločanje o prekršku, temveč vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška. Prekrškovni organ je v rednem sodnem postopku pristojen za vodenje predhodnega postopka, v katerem se zbirajo dokazi, potrebni za vložitev obdolžilnega predloga. Jezikovna razlaga je v obravnavanem primeru podprta tudi s teleološko, sistematično in logično razlago določb ZP-1. V rednem sodnem postopku o prekršku se praviloma obravnava pravno in dejansko zahtevnejše oziroma kompleksnejše zadeve, kot v hitrem postopku o prekršku. Nelogično in v nasprotju z namenom in sistematiko ZP-1 bi bila zato razlaga, po kateri, po vsebini ista dejanja...
VSRS Sodba I Ips 40378/2010-179Vrhovno sodiščeKazenski oddelek01.12.2016načelo neposrednosti - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predlogaPravica stranke, da v dokaznem postopku predlaga dokaze je ena izmed sestavin pravice do obrambe po 29. členu Ustave RS. Za sodišče iz te ustavne pravice izhaja obveznost, da dokazne predloge pretehta in predlagane dokaze, ki so pravno relevantni tudi izvede. Glede na načelo proste presoje dokazov (prvi odstavek 18. člena ZKP), sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, temveč le tiste, ki so pravno relevatni. V dvomu je vsak dokazni predlog v korist obdolženca potrebno izvesti, razen če je očitno, da tak dokaz ne more biti uspešen. Kljub načelni dolžnosti sodišča, da izvede predlagane dokaze, pravica do izvedbe dokaza ni neomejena. Če obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov, jih sodišče ne bo izvedlo. Tako sodišče ne bo dolžno izvajati dokazov, ki naj bi služili ugotovitvi nekega dejstva, ki po presoji sodišča ni pravno relevantno, ki je že dokazano, ali ko gre za dokaz, ki je neprimeren za ugotovitev...
VSRS Sklep X Ips 445/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.10.2016dovoljenost revizije - kabotaža - carinski dolg za uvoz transportnega vozila - pomembno pravno vprašanje ni izkazano - jasno besedilo določbe - vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - zelo hude posledice niso izkazane - hude posledice kot neposredne posledice aktaDoločba 558. člena Izvedbene uredbe specialno ureja pogoje, pod katerimi so cestna sredstva, ki se uporabljajo v komercialne namene, oproščena plačila uvoznih dajatev- Po točki c) je taka oprostitev mogoča, če se „uporabljajo izključno za prevoz, ki se začne ali konča zunaj carinskega območja Skupnosti“. Pri tem ni dvoma, da je s tem mišljeno, da se prevoz blaga oziroma oseb začne ali konča zunaj Skupnosti in ne to, da se vožnja vozila konča ali začne zunaj Skupnosti.Revident nesporno za prevoz med posameznima krajema na območju Republike Slovenije ni imel posebnega dovoljenja, ki bi ga kot tuji prevoznik moral imeti po drugem odstavku 109. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu. To pomeni, da vprašanje izpolnjevanja pogojev za oprostitev po evropskih predpisih ne bi moglo spremeniti odločitve v obravnavani zadevi, saj revident ni zadostil pogojem za oprostitev plačila dajatev po nacionalnem zakonu in mednarodnem sporazumu (14. člen Sporazuma), ki dopolnjujeta...
VSRS sodba II Ips 236/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.12.2016dopuščena revizija - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - stroški zdravljenja - pravo, ki ga je treba uporabitiSodišče druge stopnje je z odločitvijo, da je tožnica pridobila pravico terjati izpolnitev obveznosti po zaključku stomatološkega zdravljenja, tožnici zagotovilo učinkovito varstvo pravic. Ob upoštevanju, da je od nesreče do zaključka stomatološkega zdravljenja preteklo nekaj več kot dve leti, pa po oceni Vrhovnega sodišča s takšno odločitvijo tudi ni prekomerno poseglo v pravno varnost tožene stranke.
VSRS sodba II Ips 200/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.12.2016premoženjskopravna razmerja med zakonci - upravljanje skupnega premoženja - soglasje zakonca - konkludentna izjava - solidarna odgovornost - odgovornost za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - pravica do zasebne lastnine - posojilo zakoncu kot podjetniku - posojilo samostojnemu podjetniku posamezniku - vrnitev posojila - sredstva za poslovanje družbe - odgovornost zakonca za dolgoveKadar eden od zakoncev izvaja posle, povezane z upravljanjem skupnega premoženja, mora imeti soglasje drugega zakonca. To soglasje je lahko dano tudi konkludentno. Kot konkludentno privolitev se praviloma šteje tudi molk zakonca, oziroma toleriranje, vendar le, če zakonec za nameravani ukrep upravljanja ve. Pomen zakončevega izrecnega soglasja je odvisen tudi od pomena posla, ki ga drugi zakonec sklepa. Kadar gre za posle redne uprave, se konkludentnost soglasja domneva, drugače je pri poslih, ki presegajo redno upravljanje (na primer razpolaganje s celotnim skupnim premoženjem, razpolaganje z nepremičninami ...). Interesi zakonca, ki ne upravlja skupnega premoženja, so namreč v zadostni meri zavarovani le, če pri teh poslih soodloča. Iz narave obeh oblik lastninske pravice več oseb na isti stvari, torej skupne lastnine in solastnine, izhaja, da sta v teh razmerjih avtonomija in svoboda vsakega posameznega lastnika omejeni z enako ustavno varovanim položajem drugih...

Izberi vse|Izvozi izbrane