Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8250cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzg4
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS sodba in sklep II Ips 348/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.08.2015dopuščena revizija - prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - jamčevanje za napake - stvarne napake - običajne lastnosti stanovanja - zahtevek za znižanje kupnine - zahtevek za odpravo napak - prevzem nepremičnine - izguba pravic kupca - rok za vložitev tožbe - sodna praksa Vrhovnega sodiščaNi mogoče postaviti splošnega pravila, da odstop od standardov iz Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj vedno pomeni odstop od običajnih lastnosti ali da vsak odstop od standardov ali od običajnih lastnosti pomeni stvarno napako. Pomeni lahko napako v izpolnitvi, za presojo o obstoju stvarne napake pa je odločilno, ali je zaradi odstopa od minimalnih standardov (ali običajnih lastnosti predmeta) ovirana ali onemogočena običajna raba, kar je vezano na dejanske okoliščine vsakega posameznega primera.Način znižanja kupnine zaradi stvarnih napak kupljene stvari je Vrhovno sodišče pojasnilo v zadevi II Ips 38/2012: kupnina se zniža za delež (odstotek), za katerega je vrednost stvari zaradi napake manjša od vrednosti, ki bi jo imela stvar brez napake; kriterij znižanja kupnine je torej sorazmerje (ne razlika) vrednosti stvari brez napake in z napako.
VSRS Sklep X Ips 156/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.10.2015dovoljenost revizije - prepoved dejanj nelojalne konkurence - vrednostni kriterij - navedba punctuma - ni pravica izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - že rešeno vprašanje - splošno vprašanje - odstop in neenotna praksa glede splošnega vprašanja - zelo hude posledice - niso konkretizirane in izkazaneTrditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.Navedba punctuma v primeru, ko iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da ne gre za zadevo, v kateri bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ni razlog, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.O pravnem vprašanju, ali za izrek ukrepa tržnega inšpektorja zadostuje že vložena tožba ali mora inšpektor za izdajo navedenega ukrepa pred tem ugotavljati znake nelojalne konkurence, že obstoji praksa Vrhovnega sodišča, zato gre za t.i. že rešeno pravno vprašanje.Vprašanje, ki je zastavljeno zgolj abstraktno in v reviziji ni konkretizirano z navedbami, ki so v konkretni zadevi v zvezi s tem vprašanjem odločilne, je splošno vprašanje in za dovoljenost revizije ne zadošča.Vprašanje, v zvezi s katerim se uveljavlja odstop od prakse Vrhovnega sodišča oziroma neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje, mora biti natančno in konkretno opredeljeno,...
VSRS Sodba in Sklep I Up 347/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.11.2014omejitev gibanja - istovetnost stranke - dvom - javni red - zagotovitev prisotnosti v RS - begosumnost - sprememba rojstnega datuma - postopek predaje - sorazmernost - pridržanje - ustno zaslišanje - neskladje v navedbah stranke - začasna odredbaDodatni razlog za omejitev gibanja je, tako kot to sicer izhaja iz izpodbijanega sklepa tožene stranke, da je poleg neugotovljene tožnikove istovetnosti in izraženega dvoma o njegovi zatrjevani istovetnosti, podana še tožnikova begosumnost, kar pa ni sporno niti za sodišče prve stopnje. Prav ta okoliščina pa je v obravnavani zadevi ključni element, ki ob pravilni uporabi prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ tudi po presoji Vrhovnega sodišča upravičuje ukrep omejitve tožnikovega gibanja na omenjeni podlagi. Poleg tega, da ima ukrep omejitve gibanja zaradi neugotovljene istovetnosti lahko tudi preventivni namen, saj se v takem primeru niti točno ne ve, kdo prosilec za mednarodno zaščito pravzaprav je, to pomeni, da je tak ukrep lahko upravičen tudi zaradi zavarovanja javnega reda, prav tako se z istim razlogom lahko zasleduje cilj, da se zaradi postopka ugotavljanja prosilčeve istovetnosti in zaradi odločanja o njegovi prošnji za mednarodno zaščito ali o njegovi...
VSRS Sklep I Up 247/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek20.10.2015odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja - začasna odredba - rok za izdajo - težko popravljiva škoda - dopolnjevanje navedb v pritožbi - javni interesV sodni praksi in teoriji ni sporno, da gre pri sedem-dnevnem roku, kot ga določa ZUS-1 v petem odstavku 32. člena, za instrukcijski rok, ki sicer zavezuje sodišče k posebno hitremu postopanju, vendar pa ta rok nima za posledico prekluzije, saj zamuda tega roka ne prepreči, da določenega dejanja ni mogoče opraviti še tudi kasneje.V pritožbi ni dopustno dopolnjevati navedb o težko popravljivi škodi in z njimi utemeljevati obstoj zahtevanega zakonskega pogoja. Po presoji Vrhovnega sodišča za osebo, za katero je z dokončno odločbo pristojnega organa ugotovljeno, da ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje funkcije, ni mogoče z začasno odredbo (torej niti ne meritorno) za določen čas do pravnomočne odločbe o tem, ugotoviti, da začasno pa še izpolnjuje pogoje ter ji dovoliti opravljanje te funkcije in odložiti odvzem oziroma izbris.Ker gre pri opravljanju funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja za pomembno in odgovorno funkcijo,...
VSRS Sodba X Ips 433/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.12.2015dovoljena revizija - varstvo pravnih pričakovanj - pomembno pravno vprašanje - obseg revizijske presoje v upravnem sporuVrhovno sodišče o dovoljenosti revizije odloča na podlagi ZUS-1 ob primerni uporabi določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V postopku odločanja o dovoljenosti revizije po 83. členu ZUS-1 pa procesno jamstvo obrazloženosti ni niti primarno niti odločilno. Vrhovno sodišče je v zvezi s tem že vzpostavilo obsežno prakso, iz katere je razvidno, na podlagi kakšnih zahtev bo revizijo dovoljevalo in s tem že doseglo stopnjo jasnosti in preglednosti, ki strankam omogoča jasno zavedanje njihovih procesnih možnosti glede dovoljenosti revizije.Vrhovno sodišče mora kot revizijsko sodišče na pravilno uporabo materialnega prava po določbi 86. člena ZUS-1 paziti po uradni dolžnosti. Vendar pa ima navedeni preizkus v upravnem sporu svoje meje, saj je tudi kritika pravne presoje ugotovljenih dejstev lahko celovita le ob ustrezni revizijski trditveni podlagi, v postopku revizije pa se presoja tudi omejuje na obseg, ki izhaja iz dovoljenosti revizije kot vsebinske...
VSRS sklep II Ips 20/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.12.2015dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - osebno zavarovanje - življenjsko zavarovanje - nezgodno zavarovanje - splošni zavarovalni pogoji - zavarovalni primer - zavarovalni riziko - kaznivo dejanje - znaki kaznivega dejanja - zavarovalna vsota - zavarovalno kritje - zavarovalnina - vsotno zavarovanje - izključitev zavarovalnega rizika - vzročna zvezaMed izključene rizike sta pogodbeni stranki z določbo 5. točke 16. člena Splošnih pogojev AUVB 95 uvrstili tudi nezgode, ki se zgodijo pri poskusu ali storitvi kaznivega dejanja s strani zavarovanca. Glede na takšno pogodbeno določilo je pri presoji, ali je določen riziko (nezgoda) izključen iz zavarovalnega kritja, odločilno, ali ravnanje tožnice kot zavarovanke, ki je povzročilo realizacijo rizika (prometno nezgodo z dne 4. 10. 2006), predstavlja poskus ali storitev kaznivega dejanja. Če je zavarovanec za kaznivo dejanje obsojen zaradi znaka, ki ni v vzročni zvezi z nastankom nezgode, uporaba določb Splošnih pogojev AUVB 95 o izključenih rizikih ni utemeljena. Sama kršitev cestnoprometnih predpisov, ki je glede na vsebino obsodilne sodbe edini pravnorelevantni vzrok za nastanek zavarovalnega primera, glede na določbo prvega odstavka prej veljavnega 325. člena KZ še ne izpolnjuje znakov tega kaznivega dejanja. Sodišči nižjih stopenj sta ob ugotovljeni vsebini...
VSRS sodba II Ips 155/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.12.2015neupravičena pridobitev - pravnomočnost - časovne meje pravnomočnosti - subjektivne meje pravnomočnosti - objektivne meje pravnomočnosti - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - kdaj je mogoče prejeto obdržati - izpolnitev naravne obveznosti ali moralne dolžnosti - dvakratno plačilo istega dolga - kondikcija - plačilo na podlagi kasneje spremenjene pravnomočne sodne odločbe - res iudicata - prisilna izterjava dolgaToženkine navedbe, da je isti dolg tožniku plačala dvakrat, se dotikajo predhodnih sodnih odločitev v delovnem sporu, v katerem je sodišče tožnikovemu tožbenemu zahtevku za plačilo ugodilo, in pravdnem sporu, v katerem je sodišče (v tisti pravdi tožničin) tožbeni zahtevek za vračilo zavrnilo. S temi razlogi toženka v tej pravdi zaradi vezanosti na pravnomočno sodno odločbo ne more uspeti (319. člen ZPP). Tega, kar izhaja iz pravnomočne odločbe, sodišče ne more prosto presojati, ampak mora šteti za resnično. Proti pravilnosti ugotovitev, ki izhajajo iz pravnomočne odločbe, nasprotni dokaz ni dopusten. V obravnavani zadevi toženka tudi ne more uspeti s sklicevanjem na 192. člen OZ. Plačilo, ki je bilo prisilno izterjano na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki je bila kasneje spremenjena, ni plačilo moralne ali naturalne (zastarane) obveznosti. Vrhovno sodišče ni zavrnilo tožbenega zahtevka, ker bi šlo za zastarano terjatev. Moralna dolžnost pa obstoji...
VSRS Sklep X Ips 330/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.12.2015dovoljenost revizije - kabotaža - carinski dolg za uvoz transportnega vozila - pomembno pravno vprašanje ni izkazano - jasno besedilo določbe - zelo hude posledice niso izkazaneTrditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta. Na revidentovo vprašanje, ki ga postavlja za dovoljenost revizije, je po oceni revizijskega sodišča mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago določbe 558. člena Izvedbene uredbe, ki specialno ureja pogoje, pod katerimi so cestna sredstva, ki se uporabljajo v komercialne namene, oproščena plačila uvoznih dajatev, v točki c) pa določa, da je taka oprostitev mogoča, če se „uporabljajo izključno za prevoz, ki se začne ali konča zunaj carinskega območja Skupnosti“. Pri tem tudi ni dvoma, da je s tem mišljeno, da se prevoz blaga oziroma oseb začne ali konča zunaj Skupnosti in ne to, da se vožnja vozila končna ali začne zunaj Skupnosti in, kar potrjuje tudi SEU v sodbi z dne 15. 12. 2004 v zadevi Jens Christian Siig, C-272/03 (18. točka obrazložitve), na katero se je sklicevalo že sodišče prve stopnje. Odgovor na revidentovo vprašanje je tako jasen in pritrdilen, se...
VSRS Sodba in Sklep X Ips 444/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.11.2015dovoljena revizija - tranzitni postopek - cigareti - odmera uvoznih dajatev - zaključek tranzitnega postopka - listinski dokazi - dokazno breme - pristojnost - istovetnost blaga - odstranitev zalivk - sprememba poti - odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - načelo sorazmernosti - izvoz iz območja Unije - začasna odredba - vprašanje za predhodno odločanje - pritegnitev tretjih oseb - načelo kontradiktornosti - Izvedbena uredbaV obravnavani zadevi je podana pristojnost slovenskih carinskih organov, saj v trenutku, ko se je ugotovilo, da pošiljka ni bila predložena namembnemu uradu, ni bilo mogoče določiti kraja kršitve ali nepravilnosti (enako tudi sodba SEU C-230/06 z dne 3. 4. 2008). Nezakonito odstranitev izpod nadzora pomenijo tudi dejanja kot je odklon od normalne transportne poti ali uničenje carinskih oznak. To potrjuje tudi sodna praksa SEU, po kateri je odstranitev blaga izpod carinskega nadzora vsako dejanje ali opustitev, ki carinskim organom preprečuje, četudi začasno, dostop do blaga pod carinskim nadzorom in izvajanjem nadzora.Odgovornost, ki jo nosi glavni zavezanec, je namenjena zagotavljanju skrbne in enotne uporabe predpisov v zvezi z izterjavo carinskega dolga zaradi varovanja finančnih interesov Skupnosti in držav članic. Zato dejstvo, da se glavnemu zavezancu naloži plačilo carinskega dolga, ni v nasprotju z načelom sorazmernosti.
VSRS sklep II Ips 188/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.07.2015dopuščena revizija - razlastitev - dejanska razlastitev - neupravičena pridobitev - privolitev v prikrajšanje - javna cesta na nepremičnini v zasebni lasti - prestavitev javne ceste - neupravičena pridobitev - izdatek za drugega - stroški izgradnje nadomestne ceste - sklepčnost tožbe - trditvena podlaga - stvarnopravno varstvoTožnik ni bil dolžan trpeti prikrajšanja svoje lastninske pravice, ko je javna cesta potekala po njegovi nepremičnini, dokler formalni postopek razlastitve ni bil izveden. Lahko bi vložil stvarnopravno tožbo (primerjaj sodbo VS RS II Ips 212/2013 z dne 18. 9. 2014), s katero bi zahteval, da druga toženka na lastne stroške prestavi javno cesto, ki poteka po njegovi nepremičnini, na katastrsko določeno traso javne ceste, ali odškodninsko tožbo zaradi zmanjšanja vrednosti svoje nepremičnine (primerjaj sodbo VS RS III Ips 59/2010 z dne 7. 9. 2010). Ker se je prva toženka strinjala s prestavitvijo ceste, tožnik ni ravnal protipravno, ko je, brez da bi se poslužil sodnega varstva, organiziral prestavitev ceste sam. Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste in javne poti (drugi odstavek 21. člena ZLS). Zmotni so razlogi sodišča druge stopnje, da druga toženka ni obogatena v višini stroškov izgradnja nadomestne javne...
VSRS sodba II Ips 323/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.08.2015dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - lastniška dobroverna posest - napake volje - zmota - opravičljiva zmota - veljavnost pravnega naslova - lastninjenje kmetijskih zemljišč - družbena lastninaV primerih, ko gre zgolj za čisto pravno zmoto, ustaljena sodna praksa načelno izključuje priposestvovanje. Tudi v konkretnem primeru so prisotne nekatere prvine takšne zmote in sicer predvsem nepoznavanje kompleksne in relativno zapletene pravne ureditve glede načina vračanja arondiranih zemljišč, ki niso upravičencu več potrebne, bodisi na podlagi ZKZ, bodisi na podlagi ZDen. Vendar pa je glede na nekatere dodatne in drugačne okoliščine bistveno, ali je bil priposestvovalec v upravičeni zmoti glede veljavnosti pravnega posla. Takšna zmota, ki privede v priposestvovanje lastninske pravice, namreč „sanira“ ničnost pravnega naslova tudi upoštevaje nekoliko drugačno ureditev pogojev za priposestvovanje med prej veljavnim ZTLR in sedaj veljavnim SPZ. Priposestvovanje ni moglo teči od odstopne izjave z dne 21. 11. 1991, ko je bila sporna nepremičnina še v družbeni lastnini, temveč šele od lastninjenja dalje - to pa je od 11. 3. 1993. Tudi glede sporne nepremičnine...
VSRS sklep II Ips 82/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.08.2015dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - solastnina - gradnja na tujem svetu - dogovor o skupni gradnji - skupno premoženje zakoncev - dedovanje - obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekoračitev tožbenega zahtevka - načelo super ficies solo cedit - načelo povezanosti zemljišča in objektaSodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti, ker so njeni razlogi sami s sabo in z izrekom sodbe v nasprotju, zato je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje storjene procesne kršitve sodišča prve stopnje kljub pritožbenim navedbam in obligatornemu preizkusu (drugi odstavek 350. člena ZPP) ni zaznalo in je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, zato je storilo enako kršitev. Če ima sodba sodišča prve stopnje tako hude pomanjkljivosti, da je niti preizkusiti ni mogoče, se zoper njo tudi ni mogoče pritožiti - s tistim, kar je nerazumljivo, protislovno, nesmiselno in sploh brez razlogov, dialog in polemika nista mogoča in zato tudi ni mogoče uresničiti pravice do pritožbe. Zaradi navedenega sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti storjene procesne kršitve sodišča prve stopnje iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (prvi odstavek...
VSRS sklep II Ips 71/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.08.2015bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razpravno načelo - sklepčnost tožbe pooblastila sodišča druge stopnje - - neupravičena pridobitev - korist od uporabe tuje stvari - solastninaPritožbeno sodišče ne more zavrniti zahtevka zaradi nesklepčnosti tožbe, če relevantna dejstva, ki jih tožnik ni zatrjeval, sodišče prve stopnje ugotovi samo, ta dejstva pa (samostojno ali v povezavi z zatrjevanimi) tožbeni zahtevek utemeljujejo in ko pritožnik ne uveljavlja kršitve razpravnega načela. Pod nadaljnjo predpostavko, da te dejanske ugotovitve niso izpodbijane s pritožbo ali da prestanejo pritožbeni preizkus, jih mora sodišče druge stopnje vzeti v podlago svoje odločitve (ne glede na to, da je prvostopenjsko sodišče do nje prišlo ob postopkovni kršitvi, na katero drugostopenjsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti).Za obogatitveni zahtevek je bistvena korist, ki jo je brez pravne podlage pridobil okoriščeni solastnik: predmet zahtevka je dosežena korist oziroma njena vrednost (prvi odstavek 190. člena, 198. člen OZ). Prikrajšanje na eni strani je relevantno (le) kot vzrok, ki je omogočil korist na drugi strani, zato zadošča, da obstoji, ni...
VSRS sodba in sklep II Ips 309/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.07.2015obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine - posojilo - zastaranjePotomčeva denarna terjatev je lahko zgolj posredna posledica pravice iz 32. člena ZD (kot modaliteta delitve zapustnikovega premoženja med njim in ostalimi dediči), ne pa izvirna oblika te pravice - ta nastane le kot alikvotni delež na zapustnikovem premoženju. Samo izjemoma, ko ugotovitev solastninskega deleža ni smiselna, ali če so razmere takšne, da bi bila določitev ustreznega dela v naravi gospodarsko nesmotrna, lahko potomec zahteva vrednost deleža, ki bi ga lahko izločil, v denarju (s tem vsebinsko povzroči civilno delitev). Tožnica konkretnih dejstev takega abstraktnega (izjemnega) dejanskega stanu ne zatrjuje. Zahtevek za plačilo vlaganj je zato obligacijski (obogatitveni) in podvržen splošnim pravilom o zastaranju.Dospelost je lahko odvisna tudi od aktivnosti upnika - npr. kadar je vezana na njegovo izstavitev računa, opomin ali poziv in podobno. Če je upnik v takem primeru pasiven, ne izkoristi možnosti terjati izpolnitve obveznosti. V takem primeru zato...
VSRS sodba II Ips 44/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.10.2015lastninjenje - družbena lastnina - javna lastnina - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica države - javni zavodi - vzgojnoizobraževalne organizacije - dejavnost posebnega družbenega pomena - javne službe - pravica upravljanjaPremoženje, ki je bilo družbena lastnina v upravljanju delovne organizacije iz prvega odstavka 62. člena ZZ (to so bile organizacije, ki so opravljale dejavnost vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, otroškega varstva in socialnega varstva), in je bilo kot javna lastnina namenjeno za opravljanje javnih služb, je postalo s 1. 4. 1991 javna lastnina v upravljanju javnih zavodov in zavodov s pravico javnosti iz drugega odstavka 64. člena ZZ (četrti odstavek 65. člena v zvezi s prvim odstavkom 65. člena ZZ). ZZ je v obravnavani zadevi (zaradi statusa Šole in Doma) torej podlaga le za prehod nepremičnin iz družbene lastnine v javno lastnino. Podlago za pridobitev lastninske pravice RS pa predstavljajo določbe ZOFVI. Z dnem uveljavitve tega zakona (14. 9. 1991) je RS postala lastnica premoženja v javni lastnini, s katerim so upravljali javni vzgojno-izobraževalni zavodi iz prvega odstavka 61. člena ZOFVI (javni zavodi, ki so izvajali srednje izobraževanje,...
VSRS sodba II Ips 97/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.09.2015dopuščena revizija - mediji - objava sodbe - objava opravičila - fotografija - pravica do svobode izražanja - razžalitev dobrega imena in časti - kolizija ustavnih pravic - primerjava družinskih fotografij - satiraSodišče druge stopnje ima prav, da je bila z objavljeno primerjavo fotografij družin presežena primerjava metod politične propagande, ki jo po oceni novinarjev uporablja tožnik in njegova stranka S. in ki jo je uporabljal tudi Goebbels in nemška nacistična stranka, na kar res opozarja tekst nad fotografijama. Dve fotografiji družin enakega formata in enake kompozicije, postavljeni druga ob drugi, prerasteta v večplastno primerjavo tožnikove družine z družino nacističnega zločinca in v tem smislu zaživita kot samostojna celota. Slika družine Goebbels pri bralcu ne vzpodbudi le razmišljanja o brezpogojni vdanosti zakoncev nacističnim idejam, Goebbelsovem položaju ministra za propagando, ki ga je imel v Nacistični stranki in njegovim idejam o politični propagandi. Vzpodbudi tudi razmišljanje o grozljivem nasprotju med družinsko idilo, ki jo prikazuje objavljena fotografija družine Goebbels in krutimi zgodovinskimi podrobnostmi o umoru njunih šestih otrok, ki naj...
VSRS sodba II Ips 53/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.09.2015ničnost pogodbe - zakonito zastopanje - zavod - obseg pooblastil - prekoračitev pooblastil zakonitega zastopnika - vpis v sodni register - dovoljenost revizije - gospodarski sporPresoja dobre vere tožene stranke, ki jo je opravilo višje sodišče, bi bila relevantna le v primeru, če bi tožena stranka želela odstopiti od pogodbe. V obravnavani zadevi ni tako. Zakon je jasen tudi glede posledic za pravni posel, ki ga sklene zastopnik, ki prekorači pooblastilo in ki ga zastopani ne odobri. V primeru, da bi šlo za druge osebe civilnega prava (in ne za zavod, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju), bi bil tak pravni posel brez pravnih učinkov.Višje sodišče je pravilno izhajalo iz razlikovanja med pravnimi osebami, katerih notranja organizacija in zastopanje sta urejena z zakonom, in drugimi osebami civilnega prava. Obseg pooblastil zakonitega zastopnika zavoda je določen z ZZ, sme pa se omejiti z notranjimi pravili. Iz zakonske določbe, da se zakoniti zastopnik vpisuje v sodni register in da vpisi v sodni register nasproti tretjim učinkujejo od dneva vpisa (drugi odstavek 58. člena ZZ), izhaja, da notranje omejitve zastopnikovega pooblastila nasproti tretjim...
VSRS Sodba X Ips 202/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.11.2015dovoljena revizija - odstop od stališč Komisije - carinski dolg - glavni zavezanec - zloraba sistema NCTS - napaka carinskih organov - opustitev vknjižbe carinskega dolga - odpust carinskega dolgaV postopku ugotovljena zloraba sistema NCTS pri avstrijskem namembnem uradu se po presoji revizijskega sodišča lahko kvalificira kot napaka carinskih organov v smislu b točke drugega odstavka 220. člena CZS, ki je po tej določbi eden od pogojev, da se carinske dajatve ne naložijo osebi, ki je sicer zavezana k plačilu. Ker se je revident v vseh svojih vlogah, tudi v pripombah na zapisnik carinskega organa, skliceval na navedeno okoliščino in odločitvi o naknadni vknjižbi zaradi te okoliščine tudi nasprotoval, je po presoji revizijskega sodišča podal ustrezno trditveno podlago za uporabo b točke drugega odstavka 220. člena CZS. Ker carinski organ pred odmero carinskega dolga ni preizkusil, ali so izpolnjeni vsi pogoji za opustitev odmere carinskega dolga po navedeni določbi, je zmotno uporabil materialno pravo.
VSRS sodba II Ips 343/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.11.2015identično dejansko stanje - identiteta spora - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo - povrnitev škode - odškodnina - podlage odškodninske odgovornosti - lažna ovadba - načelo zakonitostiInstitut identičnega dejanskega stanja je treba ločiti od vprašanja identitete spora. Pri prvem sta predmet primerjave življenjska dogodka iz kazenskega in iz kasnejšega pravdnega postopka, pri drugem pa življenjska dogodka iz pravde in iz neke druge še odprte ali že pravnomočno končane pravde. Namen prvega je pravnopolitičen: varuje naj se zaupanje v odločitev kazenskega sodišča tako, da se pravdnemu sodišču onemogoči, da bi po pravnomočnosti obsodilne kazenske sodbe v sicer dovoljeni pravdi ugotovilo, da kaznivega dejanja ni bilo ali da je njegova kvalifikacija drugačna, drugi pomeni procesno oviro (litispendenco ali res iudicata), zaradi katere se druga pravda sploh ne more začeti. Identiteta spora je, za razliko od identičnega dejanskega stanja, podana tudi tedaj, ko je v neki prejšnji pravdi odločeno o tožbenem zahtevku identične vsebine (pri čemer pravnomočnost zajema tudi historični dogodek, ki utemeljuje zahtevek oziroma sodbo), pa sta zahtevka tako...
VSRS sodba II Ips 316/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.09.2015načelo specialnosti - lastninska pravica na nepremičnini - poslovni prostor - ugotovitev lastninske pravice na delu poslovnega prostora - stvarnopravno varstvo - dejanska etažna lastnina - oblikovanje tožbenega zahtevka - postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - pravdni postopek - razmerje med pravdnim postopkom in postopkom za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtLZgolj površinsko oddeljen del (enotnega) poslovnega prostora, ki je predmet tožbenega zahtevka, nima stvarnopravne samostojnosti in kot tak ne more biti samostojen predmet stvarnopravnih pravic. V sodni praksi ni najti jasnega in dokončnega odgovora na vprašanje pravilnega oblikovanja tožbenega zahtevka, ko gre za uveljavljanje stvarnopravnega varstva dejanske etažne lastnine. Ker lastnina posameznega dela brez povezanosti s skupnimi deli zgradbe in zemljiščem ne more obstajati kot neodvisno pravno razmerje oziroma je etažna lastnina lahko predmet razpolaganja zgolj kot celota, mora tožbeni zahtevek določno zajeti obe komponenti, tj. identifikacija posameznega dela z določno opredelitvijo solastniškega dela na skupnih delih in pripadajočem zemljišču. Kljub zemljiškoknjižni neizvedljivosti takega zahtevka (zaradi nevzpostavitve etažne lastnine) mu pravnega varstva ni mogoče odreči, saj njegova ugoditev predstavlja za tožečo stranko prvi korak k vzpostavitvi etažne...

Izberi vse|Izvozi izbrane