Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7769cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzg4
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba I Ips 54114/2014-55Vrhovno sodiščeKazenski oddelek24.11.2016bistvene kršitve določb kazenskega postopka - skrajšani postopek – glavna obravnava – sojenje v nenavzočnosti obdolženca – kršitev pravice do obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – zavrnitev dokaznega predlogaV konkretni kazenski zadevi je (namreč) obsojenec imel možnost izjaviti se o obtožbi in je svoj zagovor tudi podal, prav tako pa je imel tudi zadostno možnost izpodbijati obremenilne izjave in v zvezi z njimi zasliševati njihove avtorje, v trenutku, ko so bile dane. Vse priče so bile namreč že zaslišane v okviru preiskovalnih dejanj in se je tako imel obsojenec možnost izjaviti z njihovo vsebino, vedel pa je tudi, da bodo zaslišane na glavni obravnavi, pa je brez opravičenega razloga obravnavo zapustil. Res je, kot to navaja vložnik v zahtevi, da je oškodovanka sodišču predložila še nekaj fotografij, s čimer je bil obsojenec na obravnavi seznanjen in bi se, kolikor bi želel, o njih tudi izjavil. Sicer pa so fotografije s kraja dejanja bile priloga v spisu že v fazi predkazenskega postopka, kakšnih dokaznih zaključkov pa sodišče s strani oškodovanke na glavni obravnavi predloženih fotografij ni zavzelo. Res je, kot na to nadalje opozarja vložnik v zahtevi, da...
VSRS Sodba X Ips 281/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.12.2016dovoljena revizija - vrednostni spor - javni razpis - povečanje gospodarske vrednosti gozdov - neposredna plačila v kmetijstvu - uporaba naložbe pred izplačilom sredstev - zavrnitev izplačila sredstevGolo dejstvo, da je revident, pred izplačilom sredstev, traktor uporabljal za uvajanje za delo v gozdu in ne za spravilo lesa, še ne utemeljuje zavrnitve izplačila že odobrenih nepovratnih sredstev iz naslova povečanja gospodarske vrednosti gozdov, saj se obveznosti upravičenca do nepovratnih sredstev glede načina uporabe sofinancirane naložbe nanašajo na čas po izplačilu sredstev.Obveznosti, ki lahko nastopijo šele potem, ko so sredstva že izplačana, ne morejo biti razlog za zavrnitev izplačila odobrenih sredstev.Dejanski način uporabe naložbe je predmet kontrolnih postopkov po izplačilu sredstev.
VSRS Sodba I Ips 61787/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek08.12.2016bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izvedenstvo - prisega izvedenca - načelo proste presoje dokazov - premoženjskopravni zahtevek - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku-zamudne obresti - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitveni namenČe je zakonski znak kaznivega dejanja določno opredeljen že v zakonu, ga sodišče v opisu konkretnega dejanskega stanja ne bo ponavljalo. Vključen bo že v del opisa konkretnega dejanskega stanu. Predvsem pri tako imenovanih subjektivnih znakih kaznivega dejanja, kot „z namenom“ ali „vedoma“, ko gre za psihične procese, je opis dovolj opredeljen že z navedbami zakonskih znakov oziroma elementov kaznivega dejanja. Na namen sodišče sklepa na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin. Zaključek o obstoju določenega namena je stvar obrazložitve sodbe, ne pa opisa v izreku sodbe. Kršitev dokaznega pravila iz prvega odstavka 355. člena ZKP (da sodišče opre sodbo samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi) ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Ker v obravnavanem primeru ne gre za dokaz, na katerega bi se sodba izključno ali v odločilni meri opirala,...
VSRS Sodba I Ips 20194/2012-216Vrhovno sodiščeKazenski oddelek25.01.2017bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - načelo zakonitosti - načelo sorazmernosti - prikriti preiskovalni ukrepi - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - pogoji za uporabo ukrepa - razlogi za sum - izločitev sodnika - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotja med razlogi - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - odločba o kazenski sankciji - postopek s pritožbo - obravnava pred sodiščem druge stopnje - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaVloga pritožbenega sodišča, ko se odloči, da bo opravilo obravnavo, je izrazito kontrolna, saj sodišče druge stopnje tudi v tem primeru odloča o utemeljenosti pritožbe.
VSRS Sodba II Ips 326/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.08.2017povrnitev premoženjske škode - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - učinki začetka stečajnega postopka - iztek roka za vložitev odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - sprememba tožbe - časovne meje pravnomočnosti - pasivna legitimacija - spregled pravne osebnosti - pravica do enakosti pred zakonom - pravica do poštenega sojenja - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - preskakovanje pravnih sredstevSodišče druge stopnje se je moralo opredeliti do vprašanja ali je imel začetek stečajnega postopka nad nekdanjo družbo tožencev pravne učinke na izdajo delne zamudne sodbe zoper revidenta, upoštevaje, da je bila zamudna sodba izdana po njegovi uvedbi, rok za odgovor na tožbo, katerega revident z odgovorom na tožbo ni izkoristil, pa se je iztekel že pred tem časovnim trenutkom. Do tega vprašanja se je sodišče druge stopnje opredelilo tako, da je kot časovno odločilni trenutek štelo stek zakonskih pogojev za njeno izdajo, to je do poteka roka za odgovor na tožbo (318. člen ZPP). In opredelilo se je pravno pravilno, pritrjuje mu torej tudi revizijsko sodišče. Do tedaj je namreč imel revident možnost navesti dejstva in svoje ugovore pravne narave zoper tožbene navedbe. Pravnomočnost je bila torej lahko definirana le s tožbeno trditveno podlago, ki je bila nato le še (ex post) preizkušena brez zahteve po nadaljnjem procesnem dogajanju (glavni obravnavi) skozi...
VSRS Sodba II Ips 132/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.09.2017ničnost prodajne pogodbe - etažna lastnina - prenos pravice uporabe - pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču - preoblikovanje pravice uporabe - skupno funkcionalno zemljišče - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem - predmet izven pravnega prometa - gradbena parcela - veljaven prostorski akt - parkirišča - garaža - pravni interes za ugotovitveno tožbo - naravni sodnik - izločitev sodnika - odklonitveni razlog - izločitev izvedenca - ogled izvedenca - stroka izvedenca - upoštevanje napotkov višjega sodiščaV skladu z drugim odstavkom 72. členu ZPP mora stranka zahtevati izločitev sodnika, takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe. Ko gre za zahtevo za izločitev sodnika višjega sodišča, to pomeni, da lahko stranka zahteva njegovo izločitev do izdaje pritožbene odločbe oziroma do trenutka, ko ji sodišče pošlje pisni odpravek odločbe. Sodišče prve stopnje ni vezano na materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, ampak je dolžno zgolj storiti tisto, k čemur ga sodišče druge stopnje napoti. Izhajajoč iz pridobljenih pravic v prejšnjem družbenoekonomskem sistemu, tranzicije teh pravic v nov sistem stvarnega prava in stanja (ne)urejenosti zemljiškoknjižnih pravic z dejanskimi, ob relativiziranem pomenu načela zaupanja v zemljiško knjigo v primerih tranzicije in nevarnosti nadaljnjih pogodbenih razpolaganj, je tako treba tožnikom priznati pravni...
VSRS Sodba in sklep II Ips 195/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.10.2018varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - dopustnost podlage - ničnost pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - način posredovanja informacij - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - monetarna politika - oderuška pogodba - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - indični dokaz - neposreden dokaz - verodostojnost priče - načelo dispozitivnosti - tuja sodna praksa - pravni interes za dajatveno tožbo - razpolaganje s tožbenim zahtevkom - dovoljenost revizije - nova dejstva in dokazi v revizijiV okviru pojasnilne dolžnosti mora biti kreditojemalec ne le seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, v kateri mora odplačevati kredit, temveč mora imeti tudi možnosti za oceno potencialno znatnih ekonomskih posledic pogodbenega pogoja ter njegovega vpliva na prevzete finančne obveznosti, torej na skupne stroške kredita. Biti mora obveščen, da prevzema valutno tveganje, ki ga bo ob devalvaciji valute, v kateri prejema dohodke, morda težko nosil. To med drugim pomeni pregledno pojasnjeno konkretno delovanje mehanizma, v katerega spada zadevni pogoj ter, če je to primerno, povezavo med tem mehanizmom in mehanizmom, določenim z drugimi pogoji, na podlagi česar lahko potrošnik z natančnimi in razumljivimi merili presodi, kakšne so ekonomske posledice, ki se jim izpostavlja. Pri tem je treba upoštevati ne le vsebino same pogodbe, temveč vse oglase in informacije, ki so bile potrošniku posredovane v okviru pogajanj. Revizijska graja stališča...
VSRS Sodba I Up 173/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek05.02.2019mednarodna in subsidiarna zaščita - priznan status subsidiarne zaščite - diskriminacija Romov - narodna pripadnost - razlogi preganjanja - prosilcu v izvorni državi ne grozi preganjanje - upoštevanje otrokove koristi - načelo varstva otrokove koristi - slabe življenjske razmere - resna škoda - ugoditev pritožbiNačelo največje otrokove koristi, glede na svojo pravno naravo (gre za pravno načelo in ne za pravico) ne more preprečevati izvrševanja polja proste presoje države glede nadzora nad vstopom in bivanjem tujcev, ki so otroci in ne vpliva na dokazni standard glede realnosti tveganja resne škode v primeru vrnitve otrok v izvorno državo, saj pristojni organ nima večjega bremena dokazovanja, kot v zadevah, ko gre za polnoletne prosilce. Zgolj dejstvo, da je nekdo pripadnik romske skupnosti, ne zadošča za ugotovitev obstoja dejanj preganjanj v smislu socialno ekonomske diskriminacije. Za priznanje statusa begunca mora prosilec izkazati, da bi bil zaradi svoje narodnosti (razlog preganjanja je lahko tudi narodna pripadnost) žrtev ponavljajočih se dejanj fizičnega ali psihičnega nasilja, ki bi imelo lastnosti dejanj preganjanja oziroma da bi bil zaradi svoje narodnosti deležen zbira različnih diskriminatornih ukrepov. Tožniki ne izpolnjujejo pogojev za priznanje subsidiarne...
VSRS Sodba I Ips 7963/2015-142Vrhovno sodiščeKazenski oddelek27.10.2016bistvena kršitev določb kazenskega postopka – priznanje krivdePo določbi prvega odstavka 420. člena ZKP se sme zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti zoper sodno odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena tega zakona ter zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, če so te kršitve vplivale na zakonitost sodne odločbe. Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP). Na kršitve iz prvega odstavka tega člena se sme vložnik sklicevati samo, če jih ni mogel uveljavljati v pritožbi ali če jih je uveljavljal, pa jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (peti odstavek 420. člena ZKP). Za razliko od pritožbenega sodišča, ko to na določene kršitve pazi po uradni dolžnosti, se Vrhovno sodišče pri odločanju omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi (prvi...

Izberi vse|Izvozi izbrane