Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8064cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzg3
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba X Ips 453/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek20.01.2016davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - dovoljena revizija po vrednosti -- obseg revizijske presoje - odmera davka - rok za izdajo odmerne odločbe - dokazno breme davčnega zavezanca - izjava stranke kot dokaz - instrukcijski in prekluzivni rok - navajanje novih dejstev in dokazov v davčnem postopku - prekluzija - zaslišanje stranke kot dokazno sredstvo - retroaktivnost - dokazna ocenaRok za izdajo odmerne odločbe, ki ga določa drugi odstavek 141. člena ZDavP-2, je instrukcijske in ne prekluzivne narave. Navedeni rok tudi ni materialni, temveč procesni rok. Davčni organ mora zato tudi po poteku tega roka izdati davčno inšpekcijsko odločbo. Namen določitve tega roka je, da se zaradi zahtevnosti postopka v inšpekcijskih postopkih zagotovi daljši rok za izdajo odločbe kot ga določa splošna ureditev v 222. členu ZUP, in ne da le-te po poteku roka sploh ni več mogoče izdati.Tako v davčnem postopku kot tudi v postopku pred sodiščem v upravnem sporu ima stranka pravico predlagati dokaze v svojo korist, iz česar izvira načelna dolžnost njihove izvedbe, vendar pa tudi ta dolžnost davčnih organov in sodišč ni neomejena, saj je po eni strani omejena s formalnimi, zakonskimi omejitvami (npr. prekluzija navajanja novih dokazov in dejstev, 52. člen ZUS-1), po drugi strani pa z vsebinsko presojo sodišča, ali obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev...
VSRS Sodba X Ips 79/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.02.2016odmera davka v posebnih primerih - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - dovoljena revizija po vrednosti - obdavčitev nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb - premoženje nepojasnjenega izvora - ugovor retroaktivne uporabe zakona - ugotavljanje davčne osnove z oceno - verjetna davčna osnova - dokazovanje v davčnem postopku - zaslišanje prič - dokazno breme davčnega zavezanca - načelo materialne resnice - kršitve postopka izdaje upravnega akta - odločanje izven glavne obravnave - dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - zaslišanje stranke kot dokazno sredstvoInstitut, kot ga določa peti odstavek 68. člena ZDavP-2, je bil v slovenski pravni red vključen s četrtim odstavkom 113. člena ZDavP-1 (odmera davka v posebnih primerih), ki je veljal od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2006. Splošna opredelitev iz prej navedenega 39. člena ZDavP, 113. člena ZDavP-1 in druge alineje prvega odstavka 68. člena ZDavP-2 glede tega, kdaj mora davčni organ davčno osnovo oceniti, je bila s predmetnima določbama konkretizirana. Institut obdavčitve nepojasnjenega vira ni uzakonjen na novo, ampak gre le za posamezni poseben način izvedbe cenitve kot postopka za ugotavljanje verjetne davčne osnove. Za odločitev ni pomembno, iz katerega obdobja izvira premoženje, odločilno je, ali je revident razpolagal s premoženjem že pred obdobjem inšpekcijskega pregleda, torej pred 2006, dokazno breme, da dokaže svoje trditve glede tega, iz katerega obdobja izvira njegovo premoženje, pa je na revidentu. V skladu z načelom materialne resnice mora zavezanec svoje...
VSRS Sklep I Up 226/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.02.2016upravni spor - akt oziroma dejanje, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe - akt, ki očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno koristZa odločanje o zatrjevani kršitvi oziroma posegu v tožnikove ustavne pravice z dejanji vklepanja v zavodu in načinom prevoza od zavoda do sodišča oziroma do naroka za glavno obravnavo je (bilo) pristojno Upravno sodišče, saj ni bilo drugega učinkovitega sodnega varstva.Sodišče prve stopnje pa je ob obravnavi tožbe v tem delu napačno uporabilo 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 in napačno zavrglo tožbo kot da očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno na zakon oprto korist. Po tej določbi je mogoče tožbo zavreči, kadar gre za pomanjkanje aktivne legitimacije za tožbo, ker z izpodbijanim aktom ni bilo odločeno o kakšni tožnikovi pravici ali o kakšni njegovi neposredni na zakon oprti osebni koristi oziroma z dejanjem ni bilo poseženo v njegov pravni položaj. Že na prvi pogled mora biti očitno, da mu določena pravica ne pripada oziroma da izpodbijani akt (ali dejanje) ne posega v njegove pravne koristi.Glede zatrjevanih posegov v...
VSRS Sodba X Ips 93/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.02.2016dovoljena revizija - odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - obdavčitev nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb - premoženje nepojasnjenega izvora - ugovor retroaktivne uporabe zakona - ugotavljanje davčne osnove z oceno - verjetna davčna osnova - dokazovanje v davčnem postopku - zaslišanje prič - dokazno bremeInstitut, kot ga določa peti odstavek 68. člena ZDavP-2, je bil v slovenski pravni red vključen s četrtim odstavkom 113. člena ZDavP-1 (odmera davka v posebnih primerih), ki je veljal od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2006. Splošna opredelitev iz prej navedenega 39. člena ZDavP, 113. člena ZDavP-1 in druge alineje prvega odstavka 68. člena ZDavP-2 glede tega, kdaj mora davčni organ davčno osnovo oceniti, je bila s predmetnima določbama konkretizirana. Institut obdavčitve nepojasnjenega vira ni uzakonjen na novo, ampak gre le za posamezni posebni način izvedbe cenitve kot postopka za ugotavljanje verjetne davčne osnove.Za odločitev ni pomembno, iz katerega obdobja izvira samo premoženje, odločilno je, ali je revident z njim razpolagal že pred obdobjem inšpekcijskega pregleda, torej pred letom 2005, dokazno breme, da dokaže, iz katerega obdobja izvira njegovo premoženje, pa je na revidentu. Če je poznavanje dejstev in dokazov v sferi zavezanca, ga doleti dokazno breme. V...
VSRS Sklep X Ips 89/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.02.2016dovoljena revizija - DDV - finančni leasing nepremičnin - dobava blaga - oprava storitev (najem) - dobava neobstoječega blaga - gradnja objekta - oproščene transakcije - bistvene kršitve določb postopka - izjava o izbiri obdavčitve - namen pogodb - trenutek obračuna DDV - davčna osnovaSodišče prve stopnje v zvezi z vprašanjem, kaj pri Pogodbah o finančnem leasingu nepremičnin, št. 2424/07 in št. 2507/07, predstavlja davčno osnovo za obdavčitev z DDV in DPN (le vrednost zemljišča – pogodba, št. 2424/07) in zemljišča s staro stanovanjsko hišo (pogodba, št. 2507/07) ali pa tudi vrednost bodočega, še neobstoječega novozgrajenega objekta), zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko 339. člena ZPP , saj je izpodbijana sodba nejasna do te mere, da je mogoče posamezne razloge v izpodbijani sodbi razumeti kot same s seboj v nasprotju. V izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje namreč hkrati razlaga, zakaj oziroma kdaj se pri gradnjah objektov obračuna DDV, nakar v isti točki (16. točki izpodbijane sodbe) navaja, da je šlo za finančni leasing stavbnega zemljišča, na katerem se bo izvajala gradnja, in za finančni leasing že zgrajene (stare) stanovanjske hiše z garažo. S...
VSRS Sodba I Up 136/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.01.2016mednarodna zaščita - glavna obravnava - izvajanje dokazov - zaslišanje - ločeno obravnavanje (razdružitev) tožb (tožbenih zahtevkov) prosilcevZUS-1 nima posebnih določb o izvajanju dokazov oziroma dokazovanju ter s tem zaslišanju prič oziroma strank, zato se glede teh vprašanj primerno uporabljajo določbe ZPP.V zvezi s tem pa Vrhovno sodišče posebej poudarja, da je pri uporabi določb ZPP v zvezi z ZUS-1 v postopkih po ZMZ treba upoštevati tudi specifiko postopkov po ZMZ. V teh postopkih so namreč izjave strank (prosilcev), dane na zapisnik pri toženi stranki ali pred sodiščem na glavni obravnavi, pogosto edini dokaz. Prav zato izvedba dokaza z zaslišanjem strank ne utemeljuje neposredne uporabe določb ZPP oziroma prilagoditve postopka, kot ga določa ZPP, v upravnem sporu na način, ki bi navedeno presojo verodostojnosti še dodatno zmanjševal ali celo onemogočal.Tak način izvedbe dokazov oziroma glavne obravnave lahko vpliva na možnost svobodne in resnične izjave stranke (tudi ali še posebej v postopkih mednarodne zaščite), ki o določenih osebnih okoliščinah (npr. spolna usmerjenost, zlorabe, verska...
VSRS Sklep X Ips 93/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.01.2016komunalni prispevek - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - odmera komunalnega prispevka po uradni dolžnosti - rok za izdajo odločbe za plačilo komunalnega prispevka - časovna uporaba predpisov za odmero komunalnega prispevka - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča - priključitev na komunalno opremo - nova priključitev - odmera komunalnega prispevka lastnika obstoječega objekta - razlaga 79. v povezavi z 80. členom ZPNačrt - retroaktivnost občinskega predpisa - poseg v pravno varnost - zavezanec za plačilo komunalnega prispevka - zastaranje odmere komunalnega prispevka - zakonit priklop na javno kanalizacijoGlede na značilnosti komunalnega prispevka kot javne dajatve ob pravilni razlagi zakonske ureditve zakonita odmera komunalnega prispevka ne posega v pravno varnost zavezancev za njeno plačilo, saj je trenutek nastopa navedene obveznosti jasen in predvidljiv, s tem pa tudi omejitve za uporabo pooblastila pristojnega organa občine, da odločbo o tem izda po uradni dolžnosti. Za takšno razlago ZPNačrt je treba ustrezno povezati določbe 79. in 80. člena ZPNačrt. Sedmi odstavek 79. člena treba razlagati tako, da je razlog za izdajo take odločbe (izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo) za lastnika obstoječega objekta lahko podan po vsebini le, če se ta na novo priključuje na komunalno opremo, ali če povečuje površino objekta ali spreminja njegovo namembnost (80. člen ZPNačrt). Zato zavezanci za plačilo komunalnega prispevka (80. člen ZPNačrt) niso tisti lastniki objektov, ki so ob uveljavitvi (novih) pravnih podlag za odmero komunalnega prispevka...
VSRS sklep III Ips 39/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.02.2016prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - odstop od pogodbe brez naknadnega roka - dodatni rok za izpolnitev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - pravica do izjave v postopkuTožena stranka je v pritožbi uveljavljala, da tožeča stranka denarnega zahtevka sploh ni specificirala in da tega ni storila niti kasneje do zaključka postopka na prvi stopnji. Grajala je tudi razloge prvostopenjskega sodišča glede dosojenega denarnega zahtevka. Navedla je, da izvedensko mnenje, na katero se je sklicevalo sodišče, ne daje podlage za ugoditev zahtevku v višini 274.120,00 EUR, ker naj bi izvedenec vrednost opravljenih del ocenil na 165.741,00 EUR. Te pritožbene navedbe so vsekakor terjale odgovor pritožbenega sodišča, saj je šlo za navedbe odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker drugostopenjsko sodišče nanje v sodbi ni odgovorilo, je prekršilo določbo prvega odstavka 360. člena ZPP, toženi stranki pa izničilo pravico do učinkovite obravnave pred sodiščem (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Določba 106. člena OZ zajema primere, ko iz dolžnikovega ravnanja izhaja, da pogodbe ne bo izpolnil niti v dodatnem roku, če bi...
VSRS sodba II Ips 121/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.08.2016ugotovitvena tožba - izbrisna tožba - aktivna legitimacija - vmesni ugotovitveni zahtevek - pravni interes - sklepčnost tožbe - darilna pogodba - ničnost - predhodno vprašanje - materialno procesno vodstvo - načelo ekonomičnosti postopkaSodišče prve stopnje ni ravnalo ekonomsko smotrno, ko je brez potrebe izpeljalo obširen dokazni postopek s postavitvijo izvedenke zaradi ugotavljanja prvotoženčeve poslovne sposobnosti, nato pa se pri odločanju o izbrisni tožbi materialno pravno pravilno ukvarjalo le z vprašanjem aktivne legitimacije zanjo, tožbo na ugotovitev ničnosti darilne pogodbe pa nato moralo zavreči zaradi pomanjkanja pravnega interesa, vendar pa je tudi za preizkus revizije bistvena sama pravnomočna odločitev, ki se pravilno osredotoča na razrešitev odločilnih procesnih in materialnopravnih predpostavk za uveljavljene tožbene zahtevke. Zato v ravnanju sodišča prve stopnje, ki sicer predstavlja kršitev načela ekonomičnosti postopka v smislu določbe prvega odstavka 11. člena ZPP, ni očitkov o kakšni takšni procesni kršitvi, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost same odločitve in posledično terjala poseg v izpodbijano pravnomočno odločitev. Neobstoj aktivne legitimacije...
VSRS sklep VIII Ips 48/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek17.05.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu - psihično nasilje - trpinčenjeKaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu po prvem odstavku 197. člena KZ-1 stori, kdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost. Šikaniranje se lahko pojavi v štirih oblikah, pri čemer zadošča že pojav ene od njih. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, naklep ni zakonski znak tega kaznivega dejanja, ugotoviti pa je treba, da je zaradi ene ali več ugotovljenih izvršitvenih oblik kaznivega dejanja nastala vsaj ena od prepovedanih posledic - ponižanje ali prestrašenost oškodovanca.Katera ravnanja predstavljajo psihično nasilje je treba presojati glede na okoliščine vsakega posameznega primera. Pogosto vključuje verbalno nasilje (kričanje, vpitje, poniževanje, zmerjanje, sarkazem, posmehovanje). Pri tem ni potrebno, da je tovrstnih ravnanj več ali da se ta ponavljajo, če je že eno samo tako ravnanje dovolj...
VSRS sodba III Ips 120/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek20.05.2016dopuščena revizija - koncesijska pogodba - ravnanje z izrabljenimi avtomobilskimi gumami - dokazovanje - način dokazovanja izvršitve storitve - generična stvarIz Koncesijske pogodbe ne izhaja, da bi bilo izrabljene avtomobilske gume (IAG) treba predati neposredno predelovalcu. Zmoten je zaključek sodišča druge stopnje, da to posredno izhaja iz njenega 17. člena. Ta določa dokazila, na podlagi katerih koncedent plačuje koncesionarju opravljene storitve. Na podlagi predloženih dokazil koncedent preveri, ali in koliko IAG je prevzel v predelavo predelovalec z ustreznimi dovoljenji (17a. člen Koncesijske pogodbe). To pomeni, da mora biti iz njih razvidno, da je IAG v končni fazi res prevzel predelovalec in kakšno količino je prevzel, saj je od nje odvisna višina plačila. Ne izključuje pa določba 17. člena Koncesijske pogodbe niti izrecno niti posredno možnosti oddaje IAG v predelavo preko posrednika.Iz 17. člen Koncesijske pogodbe, ki predvideva specifična listinska dokazila, sicer ne izhaja, kot zmotno meni revidentka, da gre samo za enega od več mogočih načinov dokazovanja oprave storitve. Pogodbeni dogovor o predložitvi...
VSRS sklep III Ips 128/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek22.04.2016dopuščena revizija - stečajni postopek - izločitvena pravica - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - vpliv začetka stečajnega postopka na vpis v zemljiško knjigo - nedenarna terjatev - ugotovitveni zahtevekTožena stranka ima prav, da določba druge alineje 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1 ni lex specialis v razmerju do 253. člena ZFPPIPP. 94. člen ZZK-1 ureja namreč „le“ učnike začetka stečajnega postopka na dovolitev vpisov v zemljiško knjigo, ne predpisuje pa posledic, ki jih ima začetek stečajnega postopka na terjatve upnikov stečajnega dolžnika. Te so urejene v ZFPPIPP. V prvem odstavku 253. člena ZFPPIPP je tako določeno, da se z začetkom stečajnega postopka upnikova nedenarna terjatev pretvori v denarno po tržni vrednosti ob začetku stečajnega postopka. Če je v primeru prenosa lastninske pravice na nepremičnini sklenjen le zavezovalni pravni posel, ne pa tudi razpolagalni pravni posel, ima kupec le obligacijsko terjatev za izstavitev zemljiškoknjižne listine. Stvarnopravnih zahtevkov na podlagi zavezovalnega pravnega posla v tem primeru nima. Če razpolagalni pravni posel ni bil izvršen do začetka stečajnega postopka nad prodajalcem, ima...
VSRS Sodba X Ips 85/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek20.04.2016dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek vstopnega DDV - pogoji za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV - načelo dobre vere - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - neskrbnost davčnega zavezanca v odnosu do goljufije izdajatelja računa - pravni standard - oprava osnovnih minimalnih preveritev glede poslovanja izdajatelja računa - vloga davčnega zavezanca v sistemu DDV - ex tunc učinek interpretativnih sodb SEUTako kot Sodišče Evropske unije ni potrebovalo posebnih določb v Šesti direktivi, da je potrdilo obstoj načela dobre vere, tudi nacionalna sodišča ne potrebujejo nacionalnih določb, da to načelo uporabijo v konkretnih primerih.Od davčnega zavezanca se pričakuje, da je pošten, pa tudi, da po potrebi sprejme previdnostne ukrepe, da se prepriča o pravilnosti izvedenih transakcij. Dolžnost ravnanja z razumno skrbnostjo izhaja iz posebne vloge davčnega zavezanca v sistemu DDV, v katerem ni le dolžan plačati davek, ampak davek tudi pobira. Zahteva po izvedbi osnovnih preveritev poslovanja izdajatelja računa se ne vzpostavi šele, ko že obstajajo indici o goljufiji v zvezi s plačevanjem DDV. Od davčnega zavezanca je namreč razumno pričakovati (še zlasti pri sklepanju poslov velikih vrednosti), da osnovne preveritve glede poslovanja izdajatelja računov, na podlagi katerih namerava odbijati vstopni DDV, opravi že pred oziroma ob sklenitvi posla.
VSRS sodba III Ips 114/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek20.05.2016dopuščena revizija - koncesije - pogodba o koncesiji - ravnanje z izrabljenimi avtomobilskimi gumami - razlaga pogodbe - dokazovanje - oprava storitve - generična stvar - listineIz Koncesijske pogodbe ne izhaja, da bi bilo izrabljene avtomobilske gume (IAG) treba predati neposredno predelovalcu. Zmoten je zaključek sodišča druge stopnje, da je to razvidno iz njenega 17. člena. Ta določa dokazila, na podlagi katerih koncedent plačuje koncesionarju opravljene storitve. Na podlagi predloženih dokazil koncedent preveri, ali in koliko IAG je prevzel v predelavo predelovalec z ustreznimi dovoljenji (17a. člen Koncesijske pogodbe). To pomeni, da mora biti iz njih razvidno, da je IAG v končni fazi res prevzel predelovalec in kakšno količino je prevzel, saj je od nje odvisna višina plačila. Ne izključuje pa določba 17. člena Koncesijske pogodbe niti izrecno niti posredno možnosti oddaje IAG v predelavo preko posrednika.Iz 17. člena Koncesijske pogodbe, ki predvideva specifična listinska dokazila, sicer ne izhaja, da gre samo za enega od več mogočih načinov dokazovanja oprave storitve. Pogodbeni dogovor o predložitvi točno določenih listin je...
VSRS sklep III Ips 25/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek01.06.2016mandatna pogodba - dogovor o nagradi - plačilo odvetniških storitev - plačilo glede na vloženi trud - plačilo po uspehu - zahtevek za znižanje plačila - očitno nesorazmerje med dogovorjeno nagrado in opravljenimi storitvami - ugovor za znižanje plačila - nasprotna tožba - oblikovalna tožba - zastopanje - pooblastilo odvetniški družbiV obravnavani pogodbi je bilo plačilo mandatarju vezano na uspeh zastopanja. To pa pomeni, da za plačilo ni pomemben le izid postopka kot tak, temveč mora do njega pripeljati mandatarjevo zastopanje. Iz besedila tretjega odstavka 779. člena OZ, ki ureja zmanjšanje vnaprej dogovorjenega plačila, kadar je to v očitnem nesorazmerju z opravljenimi storitvami, ne izhaja, da bi bila ta določba uporabljiva izključno za dogovore o plačilu glede na vloženi trud. Zato je uporabljiva tudi za sporno Pogodbo, po kateri je bil dogovor o plačilu sklenjen, upoštevajoč tako uspeh v postopku kot tudi pričakovani vloženi trud. Če je namreč naročnik pristal na vnaprej dogovorjeno višino plačila tudi zato, ker je bil objektivno gledano za dosego rezultata pričakovan obsežen angažma mandatarja, je pač treba to upoštevati.Mandatar pri dogovoru o plačilu po uspehu tvega, da za opravljeno delo ne bo prejel plačila. Pri obligacijskih razmerjih je praviloma res treba izhajati iz načela...
VSRS sodba II Ips 234/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.04.2016dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vindikacijski tožbeni zahtevek - dajatveni tožbeni zahtevek - dokazovanje - pisna izjava prič - zaslišanje prič - predhodno vprašanje - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - varstvo lastninske pravice - neupravičena pridobitev - lastninjenje - družbena lastnina - pravica uporabe - ugovor močnejše pravice - domneva lastninske pravice - razlaga pogodbe - razlaga spornih pogodbenih določilZa oba uveljavljana tožbena zahtevka je skupno in odločilno predhodno pravno vprašanje: ali je tožnik sploh lahko postal lastnik predmetne nepremičnine, ki ga upravičuje tako do izročitve v posest kot tudi do plačila uporabnine zaradi neupravičene uporabe s strani tožene stranke. To pa pomeni, da je treba uporabiti določbo petega odstavka 367. člena ZPP ter vrednost spornega predmeta ugotoviti s seštevkom vrednosti posameznih tožbenih zahtevkov, ki presega mejni revizijski znesek 40.000,00 EUR (primerjaj določbo petega odstavka 367. člena ZPP). Ni procesno pomembno, ali je tožena stranka predložila osebne dokumente predlaganih prič v naloženem roku ali šele po tem; v slednjem primeru je sporno procesno situacijo mogoče oceniti kot takšno, da je sodišče prve stopnje prvotni sklep delno spremenilo in je dejansko podaljšalo rok za predložitev pravilno opremljenih pisnih izjav. Razen tega pa sodišče prve stopnje na svoj sklep procesnega značaja, ni vezano (glej...
VSRS Sodba I Ips 5168/2010-136Vrhovno sodiščeKazenski oddelek02.06.2016bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotje med izrekom in razlogi sodbeKot izhaja iz sicer obširne zahteve za varstvo zakonitosti vložnik vidi kršitev 11. točke prvega odstavka 427. člena ZKP v tem, da se mu v izreku očita uporaba lažne poslovne listine kot resnične s tem, da je odobril knjiženje sporne listine, „čeprav je vedel, da je ta račun lažen, saj mu izdajatelj tega računa zaračunanega projekta ni nikoli dostavil“, v obrazložitvi pod točko 19 sodbe pa je navedeno, da je vedel, da je vsebina spornega računa „neresnična in da projekt ni bil nikoli izdelan.“ Po mnenju vložnika gre torej za očitno protislovje med izrekom in obrazložitvijo, saj se mu ugotovljeno dejstvo, da projekt ni bil nikoli izdelan, nikdar ni očitalo. Kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je podana med drugim tedaj, če je izrek sodbe v nasprotju z razlogi sodbe ali če so razlogi o odločilnih dejstvih nejasni ali v precejšnji meri s seboj v nasprotju. To se pravi, da se mora nasprotje nanašati na odločilna dejstva, to pa so tista...
VSRS Sklep X Ips 174/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.09.2016dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - plačilo storitev institucionalnega varstva - vprašanje, ki ne izhaja iz dejanskega stanja zadeve - vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja - pavšalno zastavljeno vprašanje - zalo hude posledice za stranko - splošne trditveVprašanje, ali je bila na podlagi okoliščine, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo in ni predložila upravnega spisa, dopustna odločitev o zavrnitvi tožbe v upravnem sporu, ni pomembno pravno vprašanje za to zadevo, saj ne izhaja iz dejanskega stanja zadeve, v kateri je tožena stranka odgovorila na tožbo in predložila upravne spise, poleg tega pa iz ZUS-1 (tretji odstavek 38. člena in 58. člen) izhaja, da lahko sodišče odloči tudi brez odgovora na tožbo in predloženih upravnih spisov.Vprašanje, ali izpodbijana sodba ustreza standardom obrazložene sodbe, je postavljeno zelo splošno, pavšalno, saj revidenta niti ne pojasnita, zakaj naj ne bi ustrezala.Vprašanje kakšen je v tem sporu pomen okoliščin, da upravičenec ni vložil zahteve za uvedbo upravnega postopka, niti sklenil pogodbe (dogovora) o namestitvi v domu upokojencev, za odločitev v obravnavani zadevi ni pravno relevantno in tudi sicer predstavlja vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja, ki...
VSRS Sodba I Ips 6155/2013Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.07.2017bistvene kršitve določb postopka - sprememba obtožbe - pravica do obrambe - pomanjkljivi razlogi - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - prepoved finančne asistence - odločba o odvzemu premoženjske koristi - zakonski znaki - enako varstvo pravic v postopku - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis) - dejanski koncern - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov - izčrpanost pravnih sredstev - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - dokazni predlog - premoženjska korist - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - fiktivni posli - prikrajšanje - materialni pogoj odgovornosti pravne osebeSprememba obtožnice, temelječa na spremenjenem vrednotenju dejstev, dokaznega gradiva in pravnih institutov, je dopustna, če je skladna z merili, izoblikovanimi v (ustavno) sodni praksi. Obramba mora izkazati materialnopravno pomembnost predlaganega dokaza. Možnost posrednega storilstva, je izključena, ker je obsojenec sam izpolnil znake kaznivega dejanja. Vprašanje, ali je storilec pri opravljanju gospodarske dejavnosti izrabil (zlorabil) svoj položaj, se presoja na podlagi aktov gospodarskega prava, ki urejajo področje, na katerem naj bi storilec protipravno deloval. V dejanskem koncernu škodovanje odvisnim družbam brez možnosti nadomestitve prikrajšanj ni dopustno. Pristop, ki temelji le na presoji določenih delov posameznega dokaza brez upoštevanja drugih delov istega dokaza in preostalih dokazov, je metodološko pomanjkljiv. Posojilojemalec, ki predmeta posojilne pogodbe ob zapadlosti ne vrne, v tem delu razpolaga s premoženjem, ki mu ne pripada, to pa pomeni...
VSRS Sodba I Ips 90067/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek14.07.2017kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - pravna opredelitev kaznivega dejanja - kršitev temeljnih pravic delavcev - kršitev delovnopravne zakonodaje - neizplačilo plače - neplačevanje prispevkov - delodajalčeva razbremenitev odgovornosti - razbremenitev krivdne odgovornosti - nepravočasna prijava terjatve v stečajnem postopku - prenehanje terjatve upnika - premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku - adhezijski postopekDoločba 202. člena KZ-1 predstavlja lex generalis določbe 196. člena KZ-1 - slednja ureja samo tiste položaje, ko delodajalec ne plača prispevkov za socialno varnost delavca na podlagi delovnega razmerja. Določba 202. člena KZ-1 pa je po vsebini širša in ne zajema neplačevanja prispevkov za socialno varnost na podlagi delovnega razmerja, temveč opredeljuje vsakršno ravnanje v nasprotju s predpisi o socialnem zavarovanju (kršitev predpisov o socialnem zavarovanju predstavljajo neplačevanje avtorskih prispevkov, invalidnine, dodatka za pomoč in postrežbo in drugih socialnih prejemkov). Vrhovno sodišče je vezano na pravnomočno ugotovljeno dejansko stanje, iz katerega v konkretnem primeru izhaja, da je bil obsojenec tisti, ki je bil pooblaščen za vodenje poslov, odgovoren za poslovanje obeh gospodarskih družb I. S., d. o. o., in I., d. o. o., s tem pa odgovoren za pravilno in zakonito plačevanje prispevkov. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedb zaslišanih...

Izberi vse|Izvozi izbrane