Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7841cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzg3
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba II Ips 314/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.09.2018lastninska pravica na nepremičnini - lastninjenje - društvo - športni objekt - povezanost zemljišča in objekta - športni objekt občinskega pomenaČe je društvo imelo lastninsko pravico na zgrajenem objektu, ki je stal na nepremičnini v družbeni lastnini, je lastninjenje po določbah ZSpo izključeno.
VSRS Sodba II Ips 57/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek04.10.2018lastninjenje - lastninska pravica na nepremičnini - solastnina - status zemljišča - javna cesta - javna infrastruktura - vodno zemljišče - pravica do uporabe - prenos pravice uporabeSama zaznamba cestišča ob tem, da nepremičnine nikoli niso bile (javne) prometne površine, ne more biti odločilna. Le površine, splošnega pomena za promet, je kot ceste opredeljeval 2. člen v tem času veljaven ZC. Če nepremičine niso bile ceste ne vodno zemljišče v pomenu zakona, ovir za veljaven prenos pravice uporabe na tožnika ni bilo.
VSRS Sklep II Ips 173/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.11.2018funkcionalno zemljišče k stavbi - ugotovitev pripadajočega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - nacionalizacija - družbena lastnina - denacionalizacijska odločba - plačilo odškodnine - ovire za določitev pripadajočega zemljiščaEx post ugotovitev pravice uporabe na zemljišču v družbeni lastnini je na podlagi določb o lastninjenju pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice na tem zemljišču. ZLNDL namreč postopek lastninjenja nepremičnin v družbeni lastnini rešuje po formuli, da nepremičnine postanejo lastnina fizičnih oseb, ki so imele na njih pravico uporabe ob njegovi uveljavitvi. Za ugotovitev lastninske pravice pa je najprej treba ugotoviti, katero sploh je tisto zemljišče, ki pripada k stavbi. Argument sodišč nižjih stopenj, da je bilo zemljišče v obdobju veljavnosti ZNNZ pravni prednici nasprotne udeleženke izročeno kot nezazidano stavbno zemljišče, ne utemeljuje kategoričnega zaključka, da takšno zemljišče ne more pomeniti funkcionalnega zemljišča stavbe predlagatelja. Tudi denacionalizacijska odločba, ki je bila izdana dejanskim razlaščencem v obravnavani zadevi ni ovira za odločanje o predlagateljevem predlogu za določitev pripadajočega zemljišča, ker je bila...
VSRS Sodba II Ips 136/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.11.2018odškodninski spor - zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - stvarna pasivna legitimacija - odgovornost zavarovalnice - odgovornost imetnika motornega vozila - uporaba motornega vozila - odgovornost voznika - splošni zavarovalni pogoji - izguba zavarovanih pravic - vožnja brez vozniškega dovoljenja - vožnja v vinjenem stanju - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vezanost civilnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo - deljena odgovornost - uporaba varnostnega pasu - ravnanje oškodovanca - zastaranje odškodninske terjatve - vmesna sodbaV konkretnem primeru je tožnica (zavarovanka) s tem, ko je z namenom izogniti se sankcijam za prometni prekršek zaradi vožnje pod vplivom alkohola prepustila upravljanje vozila osebi, za katero je vedela, da je pod vplivom alkohola in da nima veljavnega vozniškega dovoljenja, sama kršila zavarovalno pogodbo. V splošnih pogojih, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe, je namreč določeno, da zavarovanec in sozavarovane osebe izgubijo svoje pravice iz zavarovanja med drugim, če voznik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja tiste kategorije, ki ga je vozil, in tudi če je upravljal vozilo pod vplivom alkohola. Četudi v času prometne nesreče sama ni bila voznica, je s svojim ravnanjem omogočila upravljanje vozila osebi (ki je s tem pridobila status sozavarovane osebe), za katero je vedela, da ga bo upravljala prav v okoliščinah, zaradi katerih je kršitev zavarovalne pogodbe sankcionirana z izgubo zavarovalnih pravic. Odškodninski spori so tipični spori, v katerih pride...
VSRS Sklep II Ips 156/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.01.2019razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene - dokazovanje - materialno in procesno dokazno breme - dokazna ocena - prosta presoja dokazov - negativno dejstvo - dokazovanje z indici - indična sodba - dokazna stiska - nižji dokazni standard - arbitrarnost sojenja - kršitev metodološkega napotka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prodajna pogodba - sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino - napake volje - prevara - ničnost pogodbe - pogodba, ki nasprotuje moralnim načelom - pravica do spoštovanja domaV izjemnem primeru, ko šibkejši posameznik zaradi preslepitve s strani organizirane skupine ostane brez doma, je dejanski stan izpodbojne pogodbe zaradi napake volje presežen. V tožbenih trditvah opisani historični dogodek se ujema z abstraktnim dejanskim stanom iz prvega odstavka 86. člen OZ. Presoja utemeljenosti revizijskega očitka o kršitvi metodološkega napotka iz 8. člena ZPP je odvisna od odgovora na vprašanje, ali sta nižji sodišči upoštevali celoto indicev in pri tehtanju med njimi z izkustvenimi in logičnimi pravili ugotavljali, kateri indici imajo glede na vsebino pravno relevantnega dejstva odločilen pomen pri indičnem sklepanju. Odgovor na zastavljeno vprašanje je nikalen.
VSRS Sodba II Ips 264/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.05.2018denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - stroški upravljanja premoženja - hipotetična najemnina - razpravno načelo - preiskovalno načelo - trditveno in dokazno breme - davki - davčna obveznost - davčni odtegljaj - davčnopravna obravnava nadomestila zaradi nemožnosti uporabe premoženja - izrek sodne odločbe - časovne meje pravnomočnosti - nominalna višina obrestiDostavek v izreku, da mora toženec od prisojenega zneska obračunati in plačati davek ter tožniku izplačati neto znesek, predstavlja konkretizacijo zakonske obveznosti toženke, ki nastane šele po pravnomočnosti pravdnega postopka, zato lahko predstavlja le dodatno opozorilo tožencu, da izvrši zakonsko obveznost obračuna in plačila davka. Zaradi svoje pojasnilne narave sodi v obrazložitev sodne odločbe, kadar bo sodišče prisojalo denarne zneske, ki so po davčni zakonodaji predmet obdavčitve. V izrek sodbe, ki predstavlja izvršilni naslov in v katerem mora sodišče odločiti o postavljenih tožbenih zahtevkih in v njihovih mejah, pa takšen dostavek ne sodi.
VSRS Sodba I Ips 31094/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek24.01.2019kršitev kazenskega zakona - goljufija na škodo Evropskih skupnosti - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - kršitev dolžnostnega ravnanja - načelo zakonitosti - lex certa - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - računKršitev dolžnostnega ravnanja razkritja podatkov je kot izvršitvena oblika obravnavanega dejanja predpisana v prvem odstavku 229. člena KZ-1, zato gre za pravo opustitveno kaznivo dejanje. V navedenih zakonskih določilih je zajet celoten opis kaznivega dejanja, ki se ne sklicuje na dopolnilno pravno pravilo z drugega pravnega področja, zato zakonski opis kaznivega dejanja tudi glede razkritja podatkov ne predstavlja blanketnega opisa kaznivega dejanja. V obravnavanem abstraktnem zakonskem določilu prvega odstavka 229. člena KZ-1 podatki, ki jih storilec ne razkrije, niso natančneje opredeljeni. Podatki, ki jih storilci zamolčijo, se razlikujejo od primera do primera, pri čemer jih je treba specificirati v konkretnem delu opisa kaznivega dejanja. Obsojenca sta z aktivnim ravnanjem v smeri prikrivanja izpolnila vse zakonske znake obravnavanega kaznivega dejanja. Že iz izraza precenjene oziroma napihnjene ponudbe izhaja, da gre za ponudbe, ki ne izkazujejo realnih vrednosti...
VSRS Sodba I Ips 43328/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.05.2019kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - posredni storilec - materialna izčrpanost pravnih sredstev - sprememba sodne prakse - zastaranje kazenskega pregona - tek zastaranja - navzočnost na seji pritožbenega senata - pravica do obrambe - zloraba procesnih pravicObsojenec je deloval iz ozadja kot tisti, ki je imel oblast nad dejanjem pri izrabljanju in vodenju drugega. V konkretizaciji posrednega storilstva je konkretizirano ravnanje obsojenca pri prikazovanju, da je posel zanesljiv, s čimer je preslepil uslužbence oškodovane gospodarske družbe. Obsojenčevo ravnanje pomeni procesno zlorabo in je pravico, da si izbere zagovornika v okviru brezplačne pravne pomoči, uporabil v nasprotju z njenim namenom zato, da bi dosegel preložitev naroka za pritožbeno sejo. Obsojenec je bil o seji senata pravilno obveščen in sodišče druge stopnje je lahko opravilo sejo senata, čeprav obsojenec na sejo senata ni prišel in na njej ni bil navzoč, ko opravičljivega razloga za nenavzočnost na seji ni izkazal. Sodišče ni kršilo določbe 378. člena ZKP in s tem tudi ne obsojenčeve pravice do obrambe. Obsojenec se je s svojim ravnanjem sam odpovedal navzočnosti na seji, saj za njegovo navzočnost na seji ni bilo nobenih ovir.
VSRS Sodba II Ips 267/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.09.2019skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - ugotovitev obsega skupnega premoženja - posebno premoženje - vnaprejšnja dokazna ocena - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - substanciranje dokaznega predloga - pravica do izjave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopuščena revizija - pravica do dokaza - dokazno bremeSodišče ni dolžno izvajati dokazov, če dokazni predlog ni substanciran. Substanciranje pomeni dolžnost predlagatelja dokaza navesti, katera dejstva naj se dokažejo s ponujenimi dokazi. Predlagatelj dokaza nosi torej breme prepričevanja sodišča, da je dokaz, ki ga predlaga, smiselno izvesti. Sodišču namreč ni treba izvajati dokazov, ki so nebistveni za odločitev, prav tako pa tudi ne neprimernih dokazov, takih, ki že na prvi pogled niso sposobni dokazati dokazne teme. Obstajajo pa tudi mejni primeri, ko je predlagani dokaz sicer lahko primeren, vendar glede na kontekst konkretnega razvoja dokaznega postopka in trenutnega uspeha dokazovanja nujno kliče po dodatnih pojasnilih, utemeljitvah in prepričevalnih naporih predlagatelja, s katerimi mora ta pojasniti posebne okoliščine in sodišče prepričati, da kljub (na prvi pogled) izgubljeni situaciji ter kljub (na prvi pogled) hipotetični nemoči predlaganega dokaza, še vedno lahko razumno pričakuje preobrat v uspešnosti...
VSRS Sodba II Ips 101/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.07.2018kolektivno upravljanje avtorske pravice - javna priobčitev glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - višina honorarja - primerno nadomestilo - uporaba tarife - primernost tarife - dopuščena revizijaV obravnavanem ter v drugih obstoječih in bodočih sporih v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del je treba uporabiti tarifo, ki je bila določena v judikatih II Ips 219/2017 in II Ips 43/2018, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena. To pa ne velja, če ena izmed strank poda prepričljive in nedvoumne argumente, da takšna tarifa v konkretnem primeru ni primerna v smislu, da je občutno oziroma bistveno prenizka ali previsoka.
VSRS Sodba in sklep II Ips 128/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.05.2019lastninjenje - lastninska pravica države - poslovni prostori sodišč - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pravna prazninaOdločba pojasnjuje: - lastninjenje poslovnih prostorov v t.i. sodnih stavbah, - kriterije za ugotovitev pripadajočega zemljišča po ZVetL in ZVetL-1, s poudarkom, da morata oba predpisa ob pravilni uporabi kriterijev, privesti do enega rezultata.
VSRS Sodba I Ips 14205/2013Vrhovno sodiščeKazenski oddelek06.06.2019relativna bistvena kršitev določb postopka - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - obrazložitev sklepov senata v zapisniku o glavni obravnavi - neopredelitev do dokaznih predlogov - utemeljitev dokaznega predloga - pravna relevantnost predlaganega dokaza - vpliv na zakonitost sodbe - dokazna ocena pravno relevantnih izvedenih dokazov - obrazložitev izvedenih dokazov - obrazloženost sodbe sodišča prve stopnje - ni razlogov o odločilnih dejstvih - nasprotje med izrekom in razlogi - kršitve kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - opravljanje gospodarske dejavnosti - direktni naklep - odvzem protipravne premoženjske koristi - stranska denarna kazen - koristoljubnost - nadaljevano kaznivo dejanjeSodišče mora odločiti o vseh dokaznih predlogih, ki jih predlagajo stranke. Na glavni obravnavi mora predsednik senata oziroma sodnik odločiti o dokaznih predlogih oziroma o predlogih strank (tretji odstavek 299. člena ZKP) in razloge za zavrnitev predloga oziroma dokaznega predloga s kratko obrazložitvijo vpisati v zapisnik o glavni obravnavi (peti odstavek 299. člena ZKP). Po določbi sedmega odstavka 364. člena ZKP pa mora sodišče v obrazložitvi sodbe navesti, iz katerih razlogov ni ugodilo predlogom strank. Če sodišče ni odločilo o dokaznem predlogu, ali če ni navedlo razlogov o zavrnitvi dokaznega predloga ter svoje odločitve ni pojasnilo v razlogih sodbe, gre lahko za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena v zvezi s tretjim oziroma četrtim odstavkom 299. člena ali sedmim odstavkom 364. člena ZKP (3. točka prvega odstavka 420. člena ZKP). Gospodarska družba je pridobila ugodnost, to je sredstva s (lažnim) prikazovanjem,...
VSRS sklep II Ips 119/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.10.2016pomoč prava neuki stranki - materialno procesno vodstvo - razpravno načelo - pogodbena kazen - višina pogodbene kazni - pisna izjava prič - zaslišanje priče - arbitraža odločbe - priznanje tuje arbitražne odločbe - pogodba - razlaga pogodb - zmotna uporaba materialnega prava - pravna podlaga tožbe - arbitrarnost odločanja - povrnitev škode - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ tretji osebiToženca kot profesorja in bivšega župana, torej intelektualno formirano osebnost, ni bilo treba še posebej ustno opozarjati, da si lahko vzame pooblaščenca, prav tako ga ni bilo treba detaljneje podučevati, katera dejstva naj zatrjuje in katere dokaze naj predlaga. Na svoje procesne pravice in obveznosti je bil opozorjen v vabilih na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo ter sodišče teh opozoril ni bilo dolžno še ustno ponavljati, kot zmotno meni v reviziji. Materialno procesno vodstvo ne pomeni, da mora sodišče stranko „voditi za roko“, da bi mu celo moralo predlagati, točno katera dejstva naj zatrjuje in točno katere dokaze naj predlaga; to tudi sicer ni mogoče, saj dejstva in dokaze pozna sama stranka in ne v naprej sodišče. V tem primeru bi sodišče moralo navezati s tako priviligirano stranko takšen dialog, da bi privzelo vlogo njenega odvetnika, s čimer bi kršilo temeljno procesno načelo razpravnosti (7. člen ZPP). Porušeno bi bilo v tem...
Sodba II Ips 494/93Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.10.1993zahteva za varstvo zakonitosti - razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu in vzgoji otrok - dodelitev otrokaVsebino pravnega standarda "v skladu s koristmi otrok" določi sodišče v vsakem posameznem primeru posebej. Vendar pri tem ni povsem prosto, saj mora upoštevati okvir, določen v predpisih, ki urejajo družinska razmerja na splošno in roditeljsko pravico posebej. Vsebina teh razmerij posredno opredeljuje tudi pravni standard otrokovih koristi. Pri odločanju o njegovi vsebini je zato potrebno upoštevati vse tiste določbe ZZZDR in konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (Konvencija - Ur. list SFRJ, št. 15/90 in Ur. list RS, št. 35/92 - Mednarodne pogodbe 9/92), ki ta razmerja urejajo. Dolžnosti staršev do otrok so opredeljene v 102. in 103. členu ZZZDR, po temeljnih določbah ZZZDR pa uživa družina posebno družbeno varstvo (2. člen), starši (oče in mati) pa imajo pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo in s svojim delom zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok (4. člen). Enako so ta razmerja opredeljena v Konvenciji (5., 6. in 7 alinea...
Sodba in sklep III Ips 43/95Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek17.04.1996oškodovanje družbene lastnine - postopek revizije - kdaj je družbena lastnina odškodovana - višina obrestne mere - ukrepi in uskladitve v podjetje - obveščanje o postopku revizijeZa odpravljanje oškodovanj družbene lastnine predvideva ZLPP od izdaje revizijskega poročila dalje dvoje različnih postopkov. Izbira postopka zavisi od okoliščine, kako je prišlo do oškodovanja družbene lastnine. Če izhaja iz revizijskega poročila, da je prišlo do oškodovanja družbene lastnine na kakšnega od načinov, navedenih v 48.a členu ZLPP, vodi nadaljnji postopek revizijski organ sam po 1. in 2. odst. 48.b člena ZLPP. Če pa do oškodovanja družbene lastnine ni prišlo na kakšnega od načinov iz 48.a člena ZLPP, revizijski organ ne more ukrepati na zgoraj opisani način, ampak mora ravnati tako, kot to določa 1. odst. 50. člena ZLPP. 10. točka 48.a člena ZLPP vsebuje štiri dejanske stanove, ki bi upravičili toženo stranko, da ravna po 1. in 2. odst. 48.b člena ZLPP, če bi njihov obstoj ugotovila iz 1. odst. 48. člena ZLPP. Tožena stranka pa v pregledu ni ugotovila nobenega od njih. Spornim dejanjem tožeče stranke še najbližji je dejanski stan,...
Sklep I Up 27/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.06.2008enakost pred zakonom - enako obravnavanje - versko ali drugo prepričanje - izbira kandidata za predsednika sodišča - prenos direktive v pravni redEvropsko pravo ne nalaga uporabe zakonskega predloga, če je rok za prenos direktive v državni pravni red že potekel. V takšnem primeru se lahko uporabi direktiva, če so podane določene predpostavke. Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja v 1. odstavku 1. člena prepoveduje diskriminacijo zaradi „verskega ali drugega prepričanja“. „Drugo prepričanje“ je torej zakonodajalec razumel kot nekaj, kar je po svoji temeljni zgradbi oziroma vsebini podobno veri in kar se lahko označi tudi kot svetovni nazor. Minister za pravosodje ima široko pravico proste presoje, ali bo sploh izbrala katerega od tistih kandidatov za predsednika sodišča, ki izpolnjujejo določno postavljene predpostavke. Isto velja tudi za izbiro najprimernejšega kandidata med vsemi kandidati, ki izpolnjujejo določno postavljene predpostavke. Merila za to presojo zakonsko niso določena. Takšna odločitev zato ni pravno vezana, temveč je prosta in je ni treba obrazložiti. Nasprotno pa je treba...
Sodba III Ips 34/2005Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek13.11.2007spor z mednarodnim elementom - uporaba tujega prava - prodaja blaga - zamuda dolžnika - pravica prodajalca do zamudnih obresti Dunajska konvencija - valuta obveznosti - pristna valutna terjatev - denarna enota Republike Slovenije - monetarna suverenost Republike SlovenijeRelevantno obligacijsko pravo sicer ne daje opore za oblikovalno upravičenje tožeče stranke, da terjatev v italijanskih lirah pred vložitvijo tožbe spremeni v terjatev, izraženo v tolarjih. Vendar v tej zadevi ni bistveno odgovoriti, ali lahko imetnik denarne terjatve ob neplačilu dolžnika s tožbo zahteva plačilo v katerikoli valuti, kajti v konkretnem primeru gre za to, da je tožeča stranka zahtevala prav plačilo v tolarjih (v valuti tožene stranke in sodečega sodišča). Pravica tožeče stranke, da je terjatev v italijanskih lirah v tem sporu uveljavljala s tožbenim zahtevkom, izraženim v tolarjih, izhaja iz (tedanje) monetarne suverenosti Republike Slovenije. Slovenski monetarni predpisi sicer niso zahtevali, da bi se bila lahko tožena stranka nasproti tožeči stranki zavezala ali ji izpolnila le v tolarjih. Zato bi bila tožeča stranka svojo terjatev lahko uveljavljala v tuji valuti. Imetnik pristne valutne terjatve je vendarle lahko s tožbenim zahtevkom to...
Sodba VIII Ips 301/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek03.11.2009odpravnina - osnova za odmero - invalid - odpoved pogodbe o zaposlitvi - delna invalidska pokojnina - krajši delovni časKer je delna invalidska pokojnina po svoji naravi samostojna dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in ne protidajatev za opravljeno delo, se ne šteje za sestavni del plače in zato tudi ne v osnovo za odmero odpravnine iz 109. člena ZDR. Tožena stranka je kot osnovo za odmero odpravnine delavke, ki je delala s krajšim delovnim časom, pravilno upoštevala plačo, ki jo je ta prejela v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo za delo po dejanski delovni obveznosti.
Sklep VIII Ips 453/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.05.2011odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - varstvo sindikalnega zaupnika - notifikacija izvoljenih sindikalnih zaupnikov - število sindikalnih zaupnikovGlede števila sindikalnih zaupnikov je treba razlikovati dva položaja. In sicer (prvič) določitev števila sindikalnih zaupnikov po 208. členu ZDR, preko katerih sindikat uresničuje pravico zagotavljati, varovati in zastopati interese svojih članov pri delodajalcu (in kar sodi na področje organiziranja in delovanja sindikata), in (drugič) določitev števila sindikalnih zaupnikov po prvem odstavku 210. člena ZDR, ki bodo deležni tudi posebnega pravnega varstva pred odpovedjo po 113. členu ZDR. Ta določitev temelji na kriterijih, dogovorjenih v kolektivni pogodbi ali posebni pogodbi med delodajalcem in sindikatom. Števila sindikalnih zaupnikov in določitev tega, kateri od njih uživajo posebno varstvo, ni mogoče mešati.Pri določitvi števila sindikalnih zaupnikov, ki uživajo posebno varstvo po 113. členu ZDR, bi bilo res smotrno upoštevati organiziranost delovnega procesa, delo v izmenah, dislociranost in podobno (med drugim tudi okoliščino, ali pri delodajalcu...
Sklep I Up 104/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.04.2014mednarodna zaščita - status subsidiarne zaščite - status begunca - dejanja preganjanja - zavrnitev služenja vojaškega roka - izrek odločbeTožena stranka in prvostopno sodišče nista kršila tožnikovih ustavnih pravic in tudi ne 207. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ker v izreku izpodbijane odločbe ni posebej odločeno o statusu begunca in posebej o statusu subsidiarne zaščite. V izreku odločbe pristojni organ ne odloči posebej o vsaki posamezni obliki pravice do mednarodne zaščite; če ugodi prošnji, odloči le o obliki zaščite (statusu begunca ali statusu subsidiarne zaščite), ki jo prizna prosilcu. Sodišče prve stopnje bi moralo tožnikove izjave (da ne želi sodelovati v tej umazani vojni in ne želi streljati na nikogar) oceniti v luči določbe pete alineje drugega odstavka 26. člena ZMZ, ki določa, da se za dejanja preganjanja v skladu s 1. A členom Ženevske konvencije šteje tudi pregon ali kazen zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka v spopadu, če bi služenje vojaškega roka vključevalo kazniva dejanja ali dejanja, ki spadajo med razloge za izključitev iz prvega odstavka...

Izberi vse|Izvozi izbrane