Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7841cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzg2
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS sodba III Ips 6/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek28.10.2015gospodarska družba - odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora - prisilna poravnava - prepoved preusmeritve finančnih tokov - domneva neenakopravnega obravnavanja upnikov - domneva vzročne zveze - domneva višine škode - trditveno in dokazno breme - omejitev odškodninske odgovornosti - krivda - navadna malomarnost - huda malomarnost - naklepStranka, ki se sklicuje na domnevo, mora dokazati domnevno bazo. Če to dokaže, je na nasprotni stranki breme, da domnevo izpodbije. Ker je tožeča stranka dokazala, da je prvi toženec kot direktor preusmeril poslovanje oziroma finančne tokove na drugo pravno osebo, je bil (zaradi domneve iz 1. točke petega odstavka 15. člena ZFPPod) prvi toženec tisti, ki bi moral trditi in dokazati, kateri so bili tisti upniki, ki zaradi navedenega ravnanja niso bili oškodovani. Če uprava krši prepoved iz 15. člena ZFPPod, se na podlagi 19. člena ZFPPod pri presoji njene odškodninske odgovornosti domneva tako obstoj vzročne zveze kot tudi višina škode. Čeprav se krivda pri odškodninski odgovornosti domneva (odškodninska odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom), se na podlagi 21. člena ZFPPod domneva le najlažja stopnja krivde, to pa je navadna malomarnost. Hujša oblika krivde (huda malomarnost in naklep) je glede na navedeno določbo izjema, saj omejitev odškodninske odgovornosti...
VSRS sodba II Ips 11/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.10.2015notar - odgovornost notarja - pobotnica - izbris hipoteke - vložitev predloga za izbris hipoteke - edicijski dolžnik - dokazovanje - prekluzija - prosta presoja dokazov - načelo materialne resnice - formalna dokazna ocena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - protispisnost - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - zamudna sodba - izdaja zamudne sodbe - odgovor na tožboS strani tožeče stranke izročena izbrisna pobotnica, ki je vsebovala izjavo o plačilu dolga ter veljavno zemljiškoknjižno dovolilo, je notarki ne le omogočala, temveč celo terjala takojšnjo vložitev predloga za izbris hipoteke oziroma njeno izročitev dolžniku. Iz dejanskih ugotovitev sodišč namreč tudi izhaja, da izbrisna pobotnica ni bila izročena toženi stranki v hrambo, da bi jo morala torej zgolj hraniti, ne pa tudi izročiti dolžniku oziroma predlagati izbris hipoteke. Zato je sklicevanje revidentke na določbe ZN, ki urejajo prevzem, hranitev, popis ter samo hrambo listin in opredeljujejo poklicno skrbnost notarja ter odškodninsko odgovornost pri opravljanju notarske dejavnosti, ter na določbe OZ v delu, ki urejajo skrbnost pri izvrševanju naročila s strani prevzemnika naročila, v konkretnem primeru neutemeljeno. Kršitev načela proste presoje dokazov je podana, če ni upoštevan metodološki napotek iz citiranega določila 8. člena ZPP, ki od sodišča...
VSRS sodba in sklep II Ips 341/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek01.10.2015sklepčnost tožbe - povrnitev škode - odgovornost stečajnega upravitelja - aktivna legitimacija stečajnega dolžnika - pojem udeleženca stečajnega postopka - skrbnost dobrega strokovnjaka - skrbnost stečajnega upravitelja - stvarna pristojnost - gospodarski spor - subjektivni kriterij - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - dovoljenost revizije - sklep o stroških postopka - zavrženje revizijeZPPSL v drugem odstavku 80. člena določa, da stečajni upravitelj odgovarja vsakemu udeležencu v stečajnem postopku za škodo, ki mu jo prizadene namenoma ali iz hude malomarnosti. Stečajni zakon daje stečajnemu upravitelju vrsto pristojnosti, zato je pomembno, da lahko z uveljavljanjem njegove odškodninske odgovornosti zaščitijo svoje interese vsi tisti, katerih pravni položaj je lahko zaradi posebne vloge stečajnega upravitelja prizadet. Zakon pojma udeleženca stečajnega postopka izrecno ne opredeljuje, Vrhovno sodišče pa je že zavzelo stališče, da so udeleženci v stečajnem postopku v smislu drugega odstavka 80. člena ZPPSL ne samo upniki stečajnega dolžnika, temveč tudi stečajni dolžnik.Ugovorom pasivne legitimacije ne bi bil utemeljen, saj iz določbe 1. člena Zakona o odvetništvu izhaja, da je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo opravljajo odvetniki kot svoboden poklic. Da so zasebniki izhaja iz sedmega odstavka 7. člena...
VSRS sodba II Ips 228/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek30.07.2015dopuščena revizija - pogodba o paketnem potovanju - neizpolnitev pogodbe - nepravilna izpolnitev pogodbe - počitnice - odgovornost organizatorja potovanja - varstvo potrošnikov - zastrupitev s hotelsko hrano - povrnitev nepremoženjske škode - pravno priznana škoda - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - privolitev v posledico - volenti non fit iniuria - trditveno breme - duševne bolečine zaradi izgubljenega užitka počitnic ali dopusta - razlaga prava EU - neposredna uporaba prava EU - evro skladna razlaga prava - neposreden učinek direktive - avtentična razlaga določb direktive - Direktiva Sveta 90/314/EGSDoločbo prvega odstavka 57.g člena ZVPot je treba razlagati in uporabiti skladno z Direktiva Sveta 90/314/EGS, in sicer tako, da izvzema napotitev na pravila OZ, kolikor zadeva uporabo ekskulpacijskega razloga iz drugega odstavka 892. člena OZ v korist organizatorja potovanja, s čimer se v razmerju do potrošnika zagotavlja odgovornost organizatorja potovanja za nepravilno izpolnitev oziroma neizpolnitev pogodbe o organiziranju potovanja, neoziraje se na to, ali je pri izbiri osebe, ki ji je izvajanje storitev zaupal in je povzročila nastanek škode, ravnal z dolžno profesionalno skrbnostjo. Pravico do regresa v razmerju do tretje osebe kot povzročitelja škode, ki tudi po dikciji Direktive ne sme biti prizadeta, organizator potovanja pri tem skladno z določbe četrtega odstavka 892. člena OZ ohranja. Na krajevno drugačne pogoje in previdnost so bili tožniki (vsaj s splošnim opozorilom) opozorjeni. Napoteni so bili v ambulanto za potnike in na internetno stran www.zdravinapoti.si,...
VSRS sodba II Ips 64/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.11.2015povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost pravne osebe - odgovornost delodajalca - razmerje med delavcem in delodajalcem - odgovornost za drugega - odgovornost storilca kaznivega dejanja - cerkvena institucija kot delodajalec - pojem delovnega razmerja - duhovnik - kanonsko pravo - razmerje med cerkvenim in državnim pravom - višina odškodnine - kršitev osebnostnih pravic - zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja - predhodno vprašanje - obstoj kaznivega dejanja - ustavitev kazenskega pregona - pravica do sodnega varstvaDržavno pravo Katoliški cerkvi dopušča svobodno delovanje v skladu s kanonskim pravom tudi na t. i. mešanih področjih, dokler to delovanje ne trči ob pravni red Republike Slovenije. Notranje razmerje med duhovnikom in Katoliško cerkvijo ter vprašanje njunih medsebojnih pravic in obveznosti sta tako pridržana presoji po kanonskem pravu. Katoliška cerkev tudi svobodno opravlja katehezo, ko pa pri njej vstopa v družbena razmerja s tretjimi, mora spoštovati pravni red Republike Slovenije. Čeprav odškodninske odgovornosti toženk do tretjih za ravnanje pokojnega duhovnika ni po določbah cerkvenega avtonomnega pravnega reda, lahko toženke odškodninsko odgovarjajo po civilnem pravnem redu Republike Slovenije, ki ureja odškodninsko odgovornost pravnih oseb za ravnanje njihovih delavcev. V razmerju do tretjih je tisti, ki poučuje verouk, s Katoliško Cerkvijo, znotraj nje pa s posamezno župnijo, v kateri opravlja veroučno vzgojo, z njo predpostavljeno škofijo, nadškofijo,...
VSRS Sodba X Ips 240/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek20.03.2015dovoljena revizija - dohodnina - ocena davčne osnove - akontacija dohodnine od dohodkov iz zaposlitve - vir dohodka v Sloveniji - plačnik davka - stopnja akontacije dohodnine - akontacija dohodnine od drugih dohodkov - prikrito izplačilo dobičkaČetudi imajo sporni računi, na podlagi katerih je revidentka knjižila odhodke, vse potrebne formalne elemente in zaradi tega formalno ustrezajo standardu 21.12. SRS, to ne pomeni, da so sporni računi že zaradi formalne ustreznosti verodostojni tudi po vsebini. Ker je davčni organ ugotovil okoliščine, zaradi katerih je upravičeno podvomil v vsebinsko pravilnost spornih računov in posledično v vsebinsko pravilnost revidentkinih poslovnih knjig, v katere je revidentka sporne račune knjižila, je imel podlago za izvedbo postopka cenitve davčne osnove. Dvom v vsebinsko pravilnost poslovnih knjig davčnega zavezanca je namreč v peti alineji prvega odstavka 68. člena ZDavP-2 izrecno naveden kot razlog za izvedbo postopka cenitve davčne osnove.Po 9. členu ZDoh-2 ima dohodek iz zaposlitve „vir v Sloveniji, če se zaposlitev izvaja ali storitev opravi v Sloveniji.“ Ker v zadevi ni sporno, da se je zaposlitev izvajala v Sloveniji, za določitev vira dohodka po 9. členu ZDoh-2...
Sklep Cp 5/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.05.2013priznanje tuje sodne odločbe - višina odškodnine - javni red - pridržek javnega reda - pristojnost slovenskega sodišča - ugovor pristojnosti - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - sodni tolmač - izraelska sodba - ugovor vzajemnosti - overjen prevod tuje sodne odločbe - dokazovanje z neoverjenim prevodom tuje sodne odločbeBistvenega pomena je, da je identiteta osebe nesporna. Minimalne razlike pri zapisu osebnega imena sodišče lahko zanemari. Sodišče lahko v izjemnem primeru, ko se izkaže, da ni sodnega tolmača za določen jezik, kar pomeni, da ni mogoče zagotoviti overjenega prevoda, dopusti dokazovanje z neoverjenim prevodom, če je izkazana strokovnost prevajalca na ravni, ki se zahteva za kandidate za sodne tolmače. Izraelsko Vrhovno sodišče, ki je pri odločitvi upoštevalo tako okoliščine, ki govorijo v prid pristojnosti slovenskega sodišča, kot okoliščine, ki govorijo v prid pristojnosti izraelskega sodišča in na koncu ocenilo, da je težave toženca zaradi pravdanja v Izraelu mogoče v večji meri prebroditi kot težave tožnika, če bi se postopek vodil v Sloveniji, zlasti upoštevajoč njegovo zdravstveno stanje. Ob takšnih ugotovitvah, ki jih nasprotni udeleženec v pritožbi ne izpodbija, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da pristojnost tujega sodišča...
VSRS sklep II Ips 286/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.05.2015lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - konkurenca originarnih načinov pridobitve lastninske pravice - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice po ZLNDL - pridobitev lastninske pravice z nakupom nepremičnine v izvršilnem postopku - odločba državnega organa - sklep o izročitvi - dobrovernost - izvršilni postopek - ugovor tretjega - izločitvena tožbe - opustitev vložitve pravnega sredstva - prekluzija - zloraba izvršilnega postopka - oblika pravnega varstva - lastninska tožba - zunajknjižni originarni lastnik nepremičnine - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigoPridobitev lastninske pravice z nakupom v izvršbi (na podlagi sklepa o izročitvi, torej odločbe državnega organa) teorija pretežno obravnava kot originaren pridobitni način. Sodna praksa, vključno s sodno prakso Vrhovnega sodišča, jo enotno obravnava kot originaren način pridobitve lastninske pravice.Zakonske določbe, po kateri bi z nakupom v izvršbi postal lastnik kupljene stvari le tisti kupec, ki je dobroveren, ni. Navedeno gre v prid stališču, da nedobrovernost kupca ne ovira pridobitve. V konkretnem primeru tožeča stranka (ki je vložila lastninsko tožbo) trdi, da ni vložila ugovora tretjega in izločitvene tožbe, ker za izvršilni postopek ni vedela, na drugi strani pa naj bi upnik vedel, da je nepremičnina, na katero je predlagal izvršbo, last tožeče stranke in ne dolžnika ter da jo je nato v izvršbi sam kupil, pri čemer naj bi upnik v dogovoru z dolžnikom izterjeval poplačilo dogovorjene fiktivne terjatve – upnik in dolžnik naj bi ravnala goljufivo...
VSRS sodba III Ips 84/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek09.12.2015povrnitev premoženjske škode - odgovornost države - financiranje občin - protiustavnost Zakona o financiranju občin - razveljavitvena odločba Ustavnega sodiščaZakon oziroma njegov del je bil neizogibno v neskladju (ali v skladju) z Ustavo že od same uveljavitve, le veljavo je izgubil z nastopom učinkov razveljavitvene odločbe Ustavnega sodišča, v primeru ugotovitvene odločbe pa niti tega ne. Prav zato je tudi potrebna določba 44. člena ZUstS, po kateri se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Če bi zakon postal neskladen z Ustavo šele z dnem, ko začne učinkovati odločba Ustavnega sodišča, bi bilo odveč vprašanje, ali se naj uporablja ali ne. Smiselno enako mora veljati tudi za ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča. Obema vrstama odločb je skupno, da ugotovita neskladnost zakona ali njegovega posameznega dela z Ustavo, sama ugotovitev pa nima časovno omejenega učinka.Neskladnost 8. člena ZFO-1 z Ustavo je neskladnost sistema financiranja občin, ki sama po...
VSRS Sodba I Up 308/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.05.2015tožba po 4. členu ZUS-1 - nadzor nad premoženjskim stanjem - zaključno poročilo - poseg v ustavne pravice - korupcijaGlede v tem primeru vložene tožbe je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so za njeno obravnavanje v upravnem sporu izpolnjene procesne predpostavke iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1.Tožena stranka je v tem primeru, glede na zaključke, ki jih je sprejela, in pravno kvalifikacijo posameznih dejanj tožnika v Zaključnem poročilu presegla svoja zakonska pooblastila iz 45. člena ZIntPK ter v prekoračenem delu vsebinsko izdala akt iz 13. člena ZIntPK, s čimer je prevzela zakonska pooblastila in pristojnosti drugih organov. Glede na vsebino in obliko Zaključnega poročila in še zlasti zaključke, ki jih je sprejela, bi pretežni del takega Zaključnega poročila po presoji Vrhovnega sodišča lahko temeljil le na določbah 13. člena ZintPK.Pravna podlaga za sprejetje, izdajo in objavo Zaključnega poročila v tej obliki in vsebini ni dana v V. poglavju in tudi ne v 18. členu ZIntPK. Glede na navedeno je utemeljen tožbeni ugovor, da niso bile spoštovane tožnikove...
VSRS Sodba in Sklep X Ips 196/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.02.2014dovoljena revizija – davek od dohodka iz dejavnosti – navidezni pravni posli – izogibanje ali zloraba drugih predpisov z namenom pridobitve davčnih ugodnosti – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega davka - neplačujoči gospodarski subjekti –subjektivni element – praksa SEUKaj je nedovoljeno izogibanje ali nedovoljena zloraba drugih predpisov po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2 in kaj dovoljena davčna optimizacija, sta vprašanji, ki ju je treba presojati od primera do primera. Davčni zavezanci imajo nedvomno pravico sklepati vse pravne posle, ki niso prepovedani, pri tem pa jih lahko vodijo tudi davčni premisleki. Davčni zavezanci niso zavezani posle voditi tako, da se čim bolj poveča davčni prihodek države. Če pa davčni zavezanci sklepajo posle ali več medsebojno povezanih poslov, ki ne sledijo nobenemu samostojnemu gospodarskemu cilju, razen pridobitvi davčne ugodnosti, ki je brez tako organiziranih poslov ne bi bilo mogoče doseči, pridobitev takšne davčne ugodnosti pa je v nasprotju z namenom davčnih predpisov, hkrati pa je iz okoliščin primera razvidno, da je pridobitev davčne ugodnosti edini cilj davčnih zavezancev, je po presoji Vrhovnega sodišča utemeljeno zaključiti, da so davčni zavezanci s tako umetno ustvarjenimi...
VSRS Sodba II Ips 120/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.02.2019odškodninska odgovornost - protipravnost - človekove pravice - pravica do zasebnosti - pravica do časti in dobrega imena - pravica do svobode izražanja - kolizija ustavnih pravic - test sorazmernosti - praktična konkordanca - merila za razreševanje kolizije med temeljnimi človekovimi pravicami - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - izjava politika - izjava novinarja - tajnost podatkov - izjava o dejstvih - vrednostna sodba - zasebnik - relativno javna osebaKonflikt med nasprotujočimi si temeljnimi človekovimi pravicami (pravico do zasebnosti, časti in dobrega imena na eni strani ter pravici do svobode izražanja na drugi strani) civilna sodišča razrešujejo s pomočjo stališč, ki jih je oblikovala praksa ESČP - navezava na kriterije iz kazenskega prava v zvezi s kaznivim dejanjem razžalitve in žaljive obdolžitve je bila v zadnjem času presežena. Izjavam politikov je priznana enako stopnjo varstva, kot gre izjavam novinarjev. V primerih, ko zaradi zavarovanja zasebnosti ali drugih človekovih pravic pride do omejitve svobode izražanja je ESČP v dveh prelomnih zadevah, in sicer Von Hannover proti Nemčiji (št.2) in zadevi Axel Springer AG proti Nemčiji, izoblikovalo ključna merila za razreševanje kolizije med temi pravicami. Ta merila so: 1) prispevek k razpravi v splošnem interesu; 2) položaj osebe, na katero se objava nanaša, in kaj je predmet objave; 3) predhodno ravnanje osebe, na katero se nanaša objava; 4)...
VSRS Sodba II Ips 38/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.05.2017dopuščena revizija - negatorna tožba - varstvo lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - dobrovernost - pridobitev lastninske pravice na zemljišču - rušenje objekta - nedobrovernost graditelja in vedenje lastnikaZ odločitvijo, da rušenje objekta ne bi bilo družbeno sprejemljivo (drugi odstavek 25. člena ZTLR) še ni odločeno tudi o tem ali je graditelj objekta pridobil lastninsko pravico na zemljišču.
VSRS Sodba I Ips 17413/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek09.11.2017kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - privolitev oškodovanca - izključitev protipravnosti - objava osebnih podatkov v medijih - dovoljenje sodišča - sporočilo za javnostPo presoji Vrhovnega sodišča bi v primeru, kot je obravnavani, moralo sodišče otroku (oškodovanemu V. H.) dati možnost, da se opredeli do objave njegovih osebnih podatkov in fotografij v obsojenčevem članku, in odgovori, ali je podal privolitev za tako objavo. Če sodišče ocenjuje, da oškodovanec glede na svojo starost in zrelost ni sposoben podati mnenja o posegu v njegovo zasebnost, bi moralo vprašanje privolitve razčistiti z zaslišanjem otrokove skrbnice za poseben primer. Po presoji Vrhovnega sodišča, izhajajoč iz opredelitve kaznivega dejanja v 16. členu KZ-1, bo torej moralo sodišče v zvezi z obstojem kaznivega dejanja presoditi, ali je storilčevo ravnanje v obravnavanem primeru bilo protipravno ali ne. Zato ni sprejemljivo stališče nižjih sodišč, da je vsaka objava osebnih ali drugih podatkov otroka, ki je udeležen v kateremkoli postopku, brezpogojno kazniva. Glede na navedene dejanske ugotovitve sodišča, na katere je Vrhovno sodišče vezano, Vrhovno...
VSRS Sodba X Ips 307/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.11.2017dovoljenost revizije - zloraba - dobava blaga - davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - pravica do odbitka vstopnega DDV - prodaja plovilaProdaja plovil brez promocije ne bi bila mogoča ali pa bi bila bistveno otežena, zato imajo promocijski stroški neposredno in takojšnjo povezavo s celotno gospodarsko dejavnostjo davčnega zavezanca. Dejavnosti promocije, če iz okoliščin konkretnega primera izhaja, da je ta dejansko namenjena omogočanju oziroma pospeševanju nadaljnje prodaje, tako ni mogoče šteti kot samostojno dejavnost v smislu 66. člena ZDDV-1, ampak kot dejavnost, ki jo zavezanec (prodajalec) izvaja kot del svoje gospodarske dejavnosti nadaljnje prodaje plovil.Za obstoj zlorabe na davčnem področju po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2 morata biti podana tako objektivni kot subjektivni element. Za obstoj objektivnega elementa mora iz vseh objektivnih okoliščin izhajati, da čeprav so bili spoštovani vsi formalni pogoji, določeni v posameznem predpisu, ki ga pri sklepanju pravnih poslov uporabi davčni zavezanec, cilj, ki mu ta predpis sledi, ni bil dosežen. Za obstoj subjektivnega elementa pa mora...
VSRS Sodba II Ips 121/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.01.2018tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - prodajna pogodba za nepremičnino - simuliran pravni posel - navidezen pravni posel - darilo - nedopusten nagib - ničnost darilne pogodbe - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - skupno premoženje zakoncev - nedovoljeno razpolaganje enega zakonca - izbrisna tožba - dobra vera - opredeljenost tožbenega zahtevka - premičninaZa navidezno pogodbo je značilno, da stranki vede simulirata obstoj pogodbe, katere sklenitve v resnici ne želita. Njuno soglasje volj torej ni usmerjeno v nastanek pogodbenega razmerja, marveč zgolj v nastanek videza pogodbe. Ker nastane zgolj videz sporazuma o bistvenih sestavinah pogodbe, ta v resnici ni sklenjena (15. člen OZ), saj resnični konsenz volj ni podan. Navidezna pogodba zato nima učinka med pogodbenima strankama (prvi odstavek 50. člena OZ). Iz vsega povedanega jasno sledi, da takšna pogodba ni nična, marveč sploh ne obstaja, je torej neobstoječa. V sedanjih razmerah in na sedanji stopnji družbenega razvoja je lastnina eden izmed najpomembnejših mehanizmov tržnega sistema in s tem gospodarskega in družbenega razvoja. Sodišča jo zato morajo, kadar to ustreza okoliščinam konkretnega primera, varovati tudi z najmočnejšo sankcijo ničnosti. Za manjše pravno varstvo enostranskih pogodb obstaja utemeljen razlog. Zakonec, ki enostransko in neodplačno...
VSRS Sodba I Ips 9477/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek27.10.2017enakost pred zakonom - pravica do obrambe - pošten postopek - kontradiktornost postopka - izvajanje dokazov na glavni obravnavi - pravice obdolženca - pravica do zaslišanja obremenilne priče - zagovor soobdolženca kot dokaz - izsiljena izjava obsojenca - obrazloženost sodbe sodišča druge stopnje - pravna relevantnost predlaganega dokaza - ogledČeprav obsojenec pri ogledu ni bil navzoč, kontradiktornost ni bila prekršena. Na glavni obravnavi je sodišče prve stopnje predvajalo videoposnetek ogleda in predočene so bile fotografije ter listine, ki se nanašajo na ogled. Obsojencu je bilo omogočeno, da se s potekom ogleda seznani, saj je bil dokaz na glavni obravnavi izveden. Ker se kazen vedno odmerja individualno po navedenih kriterijih, tako sklicevanje zagovornika na razliko v določenih kaznih pri obeh obsojencih in trditve, da kazen za obsojenega K. ni pravična, ne utemeljujejo zaključka, da je bilo obsojencu s kaznijo kršeno načelo enakosti pred zakonom oziroma, da je kazen arbitrarno odmerjena in tako prekršen kazenski zakon.
VSRS Sodba IV Ips 64/2017Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.01.2018zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - pogodba o izvedbi javnega naročila - bistvena sprememba javnega naročila - podaljšanje roka95. člen ZJN-3 uzakonja dopusten obseg sprememb pogodbe o javnem naročilu, ne da bi bilo zato potrebno izvesti nov postopek javnega naročanja (prvi odstavek), hkrati pa v četrtem odstavku i.) vnaša splošno pravilo (izpodbojno domnevo), po katerem se šteje sprememba za bistveno, če se zaradi nje pogodba o javnem naročilu znatno razlikuje od prvotno oddanega naročila in ii.) taksativno našteva primere, v katerih se šteje sprememba za bistveno (neizpodbojne domneve). ZJN-3, ki je glede na pravila Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) lex specialis, šteje rok za bistveno sestavino pogodbe o javnem naročilu, kar je možno razbrati iz četrtega odstavka 67. člena ZJN-3. Po tem členu mora pogodba o javnem naročilu med drugim vsebovati tudi rok veljavnosti pogodbe, kar je možno razumeti kot časovni okvir za dobavo blaga, izvedbo storitve ali gradnje po pogodbi o javnem naročilu. V postopku oddaje javnega naročila je naročnik izhajal iz (fiksnega) časovnega okvirja...
VSRS Sodba II Ips 39/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.05.2017podjemna pogodba - kršitev pogodbenih obveznosti - nemožnost uporabe nepremičnine - premoženjska škoda - zmanjšanje premoženja - dopuščena revizija - priloge revizije - izvod sklepa o dopustitvi revizije - vročitev stranki - podpis vlogeOnemogočena uporaba lastne nepremičnine, ki se ni odrazila na tožnikovem premoženjskem položaju (ta je ostal enak, kot je bil pred kršitvijo toženkinih pogodbenih obveznosti), ne omogoča pravnega zaključka o že nastali pravno priznani premoženjske škodi.
VSRS Sodba II Ips 126/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.07.2018dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - prekluzija - novi dokazi - izbrisna tožba - pogodba namesto razlastitve - razpolaganje z razlaščeno nepremičnino - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - nedopusten nagib - dobroverni pridobitelj - ničnost pogodbe - ekonomski pomen sporaTožeča stranka se je s tem, ko ni poskrbela za vknjižbo svojih pravic, pridobljenih s pogodbama namesto razlastitve, res izpostavila nevarnosti, da bi kdo zaradi načela zaupanja v zemljiškoknjižne podatke pridobil kakšno pravico na nepremičnini. Vendar se na načelo zaupanja v zemljiško knjigo lahko sklicuje le pošteni, dobroverni pridobitelj. Pri presoji dobre vere ni bistveno, ali sta bili izročeni obe nadomestni nepremičnini. Odločilno je, da so se toženci zavedali, da sta bili glede teh nepremičnin sklenjeni pogodbe namesto razlastitve in kaj to za nadaljnje razpolaganje s temi nepremičninami pomeni.

Izberi vse|Izvozi izbrane