<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

VSRS Sklep II Ips 266/2017
ECLI:SI:VSRS:2018:II.IPS.266.2017

Evidenčna številka:VS00012311
Datum odločbe:29.03.2018
Opravilna številka II.stopnje:VSL Sklep II Cp 729/2017
Datum odločbe II.stopnje:12.04.2017
Senat:Anton Frantar (preds.), Jan Zobec (poroč.), mag. Nina Betetto, Karmen Iglič Stroligo, dr. Mateja Končina Peternel
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
Institut:razlastitev - nepravdni postopek - odškodnina zaradi razlastitve - status zemljišča - gozdno zemljišče - stavbno zemljišče - vrednotenje zemljišča - gradnja ceste - sprememba namembnosti - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta

Jedro

Revidentovo zemljišče statusa stavbnega zemljišča ni imelo izvorno, ampak ga je pridobilo izključno zaradi nameravane gradnje ceste in razlastitve.

Ko odškodnino določa sodišče v nepravdnem postopku, izhaja iz cenitve zemljišča, ki jo v postopku v skladu z zakonsko določenimi kriteriji in strokovnimi standardi izdela izvedenec ustrezne stroke (glej tretji odstavek 105. člena ZUreP-1). Udeleženci postopka imajo možnost izpodbijati pravilnost take cenitve, če menijo, da ne ustreza navedenim kriterijem in standardom. Ne morejo pa v konkretnem primeru na odločitev o višini odškodnine vplivati cene, ki jo za zemljišča (četudi v neposredni bližini), ki niso bila razlaščena in so na prostem trgu, lastnikom ponujajo privatni investitorji.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Vsak udeleženec nosi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Nasprotnemu udeležencu je bilo v razlastitvenem postopku odvzeto zemljišče parc. št. 1155/2, k. o. Cerklje. Razlastitvena odločba z dne 3. 1. 2013 je postala pravnomočna 23. 1. 2013.

2. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je predlagateljica dolžna nasprotnemu udeležencu plačati odškodnino za razlaščeno zemljišče v višini 4.452,11 EUR. Naložilo ji je tudi povračilo stroškov postopka nasprotnemu udeležencu.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo nasprotnega udeleženca in potrdilo izpodbijani sklep ter odločilo o pritožbenih stroških.

4. Nasprotni udeleženec je zoper sklep sodišča druge stopnje vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga razveljavitev sklepov sodišč nižjih stopenj z vrnitvijo zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša revizijske stroške.

5. Revizija je bila vročena predlagateljici, ki je v odgovoru predlagala njeno zavrženje, podrejeno pa njeno zavrnitev ter priglasila revizijske stroške.

Razlogovanje sodišč nižjih stopenj

6. Sodišči sta ugotovili, da je bilo zemljišče v lasti nasprotnega udeleženca na dan 19. 12. 2002 (kot izhaja iz potrdila o namenski rabi) opredeljeno kot gozdno zemljišče in je tudi v naravi predstavljalo gozd. Z občinskim Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986-2000 za območje Cerklje na Gorenjskem (objavljenim dne 20. 12. 2002) je bila zaradi normalnega funkcioniranja letališča Brnik predvidena prestavitev glavne ceste II št. 104 Kranj - Mengeš proti severu, sporno zemljišče pa opredeljeno kot stavbno zemljišče z osnovno namensko rabo DC - območje državnih cest. Javna korist za gradnjo na zemljišču nasprotnega udeleženca je bila izkazana z Odlokom o lokacijskem načrtu za območje urejanja z oznako L5/1 - glavna cesta G II-104 Kranj - Moste (odsek ob letališču) iz leta 2005.

7. Predlagateljica je v postopku predlagala plačilo odškodnine za razlaščeno zemljišče v višini 12.329,00 EUR (8,28 EUR/m2). Nasprotni udeleženec je temu nasprotoval, saj je menil, da je treba upoštevati dejstvo, da gre za stavbno zemljišče. Po presoji sodišč nižjih stopenj se nasprotni udeleženec ne more sklicevati na status stavbnega zemljišča, saj zemljišče takega statusa ni imelo izvorno, temveč ga je pridobilo ravno zaradi nameravane gradnje ceste in razlastitve (predmet razlastitve je namreč lahko le stavbno zemljišče). Odškodnino v višini 4.452,11 EUR (2,99 EUR/m2) sta zato sodišči določili z upoštevanjem cenitve cenilca gozdne stroke.

Povzetek navedb v revizijskem postopku

8. Revident dovoljenost revizije utemeljuje z navedbo, da je v postopku sam navajal, da naj bi bila primerna odškodnina med 52.115,00 EUR in 62.538,00 EUR (35 - 42 EUR/m2), zaradi česar naj bi revizijsko sporna vrednost znašala še 58.085,89 EUR. Vztraja, da do spremembe namembnosti razlaščenega zemljišča ni prišlo zaradi potrebe po gradnji nove ceste (same po sebi), temveč izključno zaradi širitve letališča in s tem širitve območja stavbnih zemljišč. Prestavitev ceste naj bi bila zgolj posledica te širitve. Tudi če po spornem zemljišču ne bi bil predviden potek ceste, bi po njegovem mnenju zemljišče vseeno dobilo status stavbnega zemljišča, namenjenega širitvi letališča. Zato naj bi bilo treba šteti, da je izvorni status zemljišča prav stavbno zemljišče. Vsi lastniki zemljišč na tem območju bi morali biti v enakem položaju, ne glede na to, ali je bila zaradi širitve letališča na njihovem zemljišču predvidena gradnja ceste ali, denimo, letališkega terminala. Meni, da zadeva VS RS II Ips 343/2015, na katero se sklicujeta sodišči nižjih stopenj, ni primerljiva, ker tam izvorni status zemljišča ni bil sporen, prav tako ne razlog za razlastitev. Dalje navaja, da naj bi bil za določitev prave vrednosti nepremičnine po Zakonu o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1) kot po Zakonu o stavnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ) pomemben trenutek uvedbe razlastitvenega postopka. Opozarja, da je v konkretnem primeru od uveljavitve planskega akta, s katerim je bil spremenjen status nepremičnine, do uvedbe razlastitvenega postopka preteklo več kot 8 let, v vmesnem času pa je bil lastnik omejen pri rabi nepremičnine in izpostavljen večjim davčnim bremenom ravno zaradi statusa stavbnega zemljišča. Odločitev o odškodnini, ki temelji na statusu zemljišča več kot 10 let pred razlastitvijo, naj bi bila v nasprotju s 33. in 69. členom Ustave RS. Aerodrom naj bi zemljišča, predvidena za širitev, odkupoval tudi po ceni 72 EUR/m2 in več, primerljiva zemljišča v neposredni bližini pa po ceni med 35 in 42 EUR/m2. Te tržne cene primerljivih zemljišč naj bi bile bistvene za določitev vrednosti vseh, tudi razlaščenih zemljišč. Prav tako naj bi Občina Cerklje predlagateljici s pogodbo namesto razlastitve prodala svoja (prav tako gozdna) zemljišča po cenah med 16 in 44 EUR/m2. Zaradi tega naj bi bila podana tudi kršitev načela enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic iz 14. in 22. člena Ustave RS. Revident uveljavlja še bistveno kršitev določb postopka, saj naj bi se sodišči pavšalno, neobrazloženo sklicevali na (domnevno) ustaljeno sodno prakso, sodišče druge stopnje pa naj bi se ne opredelilo do odločilnih pritožbenih navedb.

9. Predlagateljica v odgovoru na revizijo prvenstveno nasprotuje dovoljenosti revizije. Vrednost spornega predmeta naj bi v postopku pred sodiščem prve stopnje sploh ne bila določena. Poleg tega naj bi nasprotni udeleženec ne predlagal konkretnega drugačnega zneska odškodnine, temveč naj bi predvsem ugovarjal načinu določanja osnove za določitev odškodnine (statusu zemljišča). Konkreten nasproten predlog naj bi podal šele v pritožbi. Bistvenih kršitev določb postopka naj bi revident ne konkretiziral, navedbe o določanju odškodnine po ZSZ naj bi bile revizijska novota, navedbe v zvezi s tem, da naj bi bil razlastitveni razlog širitev letališča in ne gradnja ceste, pa nedovoljeno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja. Primerjava s cenami, ki jih je A., d. o. o., kot gospodarska družba ponujal lastnikom za odkup zemljišč, naj bi bila nepomembna, saj naj bi v razlastitvenem postopku ne veljala enaka pravila kot pri poslih obligacijskega prava. Strinja se s presojo sodišč nižjih stopenj glede izvornega statusa zemljišča. Razlastitev naj bi bila izvedena v skladu z zakonom in Ustavo RS.

Presoja dovoljenosti revizije

10. Revizija je dovoljena.

11. V nepravdnih postopkih je revizija le izjemoma dovoljena, če tako določa zakon (35. člen Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP). Po pravilu iz 103. člena ZNP je zoper odločbo sodišča druge stopnje v postopkih določanja odškodnine revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega vrednost, ki jo Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predpisuje kot pogoj za dovoljenost revizije, torej 40.000,00 EUR.2

12. Navedbe o višini odškodnine, ki jo nasprotni udeleženec (revident) še želi prejeti - ki torej predstavlja razliko med prisojeno in želeno odškodnino ter hkrati revizijsko sporno vrednost - so pravočasne. Pred sodiščem prve stopnje je zneskovno konkretiziran predlog za določitev odškodnine podala predlagateljica. Nasprotni udeleženec je temu predlogu ves čas nasprotoval in se med drugim skliceval tudi na ceno za m2, ki je izhajala iz cenilnih poročil za druga primerljiva zemljišča, v pritožbi pa je navedel še konkretni znesek, ki naj bi mu - upoštevaje táko ceno (35 - 42 EUR/m2) - pripadal glede na velikost njegovega razlaščenega zemljišča (to je med 52.115,00 EUR in 62.538,00 EUR). Razlika, ki jo izpodbija v reviziji, znaša torej več kot 40.000,00 EUR. Zato je revizija dovoljena.

Presoja utemeljenosti revizije

13. Revizija ni utemeljena.

14. Vrhovno sodišče je že v zadevi št. II Ips 343/2015, sklep z dne 19. 5. 2016, odločalo o podobnih vprašanjih, kot jih problematizira obravnavana revizija, odločitev pa je temeljila tudi na bistveno podobnem dejanskem stanju. Sodišči nižjih stopenj sta se zato na odločbo utemeljeno sklicevali. Ne drži revizijska navedba, da zadeva ni primerljiva, ker naj bi v njej ne bili sporni vprašanji razloga za razlastitev in izvornega statusa zemljišča. Tudi tam je revident namreč trdil, da planski akt ni določal namenske rabe za potrebe gradnje ceste, pač pa le namensko rabo za storitveno, družbeno in proizvodno dejavnost.3 Iz enakega razloga kot v navedeni zadevi je treba revizijske očitke zavrniti tudi v obravnavani zadevi.

15. Neutemeljena je revizijska navedba, da je za določitev vrednosti odvzete nepremičnine pomemben izključno trenutek uvedbe razlastitvenega postopka. Pri določitvi odškodnine se v skladu s tretjim odstavkom 105. člena ZUreP-1 namreč upošteva tako namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev, kakor tudi dejansko stanje nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka. Pri razlagi prvega dela te določbe je Vrhovno sodišče že sprejelo stališče, da se ta ne nanaša na položaje, ko je pred uveljavitvijo akta, ki je podlaga za razlastitev, zemljišče pridobilo status stavbnega zemljišča samo zaradi razlastitve. Prav tak je tudi obravnavani primer. Revidentovo zemljišče je bilo s planskim aktom - Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986-2000 za območje Cerklje na Gorenjskem iz leta 2002 - opredeljeno kot stavbno zemljišče z osnovno namensko rabo „DC - območje državnih cest“, podlago za razlastitev pa je predstavljal z njim povezan izvedbeni akt - Odlok o lokacijskem načrtu za območje urejanja z oznako L5/1 - glavna cesta G II-104 Kranj - Moste (odsek ob letališču) iz leta 2005. Oba akta sta bila, kolikor se nanašata na del, kjer leži revidentovo zemljišče, sprejeta prav zaradi gradnje (prestavitve) ceste. Revidentovo zemljišče zato statusa stavbnega zemljišča ni imelo izvorno, ampak ga je pridobilo izključno zaradi nameravane gradnje ceste in razlastitve.4 Pri tem ni odločilno, s kakšnim namenom je prišlo do prestavitve ceste. Odločilno je le to, da je bil potek prestavljene trase ceste že od začetka, torej od sprejetja planskega akta, načrtovan čez revidentovo zemljišče, četudi se je njena trasa prestavila zaradi širitve letališča. Sodišče namreč odloča na podlagi dejstev in ne na podlagi hipotetičnih scenarijev in špekulacij, kakšna bi bila namembnost revidentovega zemljišča, če čezenj ne bi bila načrtovana cesta. Ne drži revizijska navedba, da bi morali biti lastniki zemljišč na območju širitve letališča v povsem enakem položaju ne glede na to, kaj naj bi bilo na njihovem zemljišču predvidoma zgrajeno. Nenazadnje enakosti položaja tudi ne morejo zahtevati, denimo, lastniki tistih zemljišč, ki po planskem aktu mejijo na območje, v katerem so zemljišča postala zazidljiva, sama pa so ostala zunaj njega. Kar šteje, sta konkretna namembnost zemljišč ter konkretna nameravana gradnja.

16. V enakem položaju naj bi bili torej načeloma le tisti razlaščeni lastniki, katerih zemljišča so imela enak izvorni status, ki so bila razlaščena za enak namen in ki so bila tudi sicer v vseh lastnostih primerljiva. Ko odškodnino določa sodišče v nepravdnem postopku, izhaja iz cenitve zemljišča, ki jo v postopku v skladu z zakonsko določenimi kriteriji in strokovnimi standardi izdela izvedenec ustrezne stroke (glej tretji odstavek 105. člena ZUreP-1).5 Udeleženci postopka imajo možnost izpodbijati pravilnost take cenitve, če menijo, da ne ustreza navedenim kriterijem in standardom. Ne morejo pa v konkretnem primeru na odločitev o višini odškodnine vplivati cene, ki jo za zemljišča (četudi v neposredni bližini), ki niso bila razlaščena in so na prostem trgu, lastnikom ponujajo privatni investitorji, npr. Aerodrom Ljubljana. Te cene so rezultat zasebnih pogajanj in upoštevanja različnih zasebnih interesov ter dejavnikov, ki se ne pokrivajo z zakonskimi kriteriji. Ker se pri ocenjevanju vrednosti razlaščenih zemljišč po samem zakonu upošteva njihova namembnost pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev, medtem ko ni ovir, da se pri pogajanjih za cene zemljišč na prostem trgu upošteva njihov kasnejši status ter številni objektivni in subjektivni dejavniki, ki vplivajo na prosto oblikovanje cene, tudi ni mogoče trditi, da gre za primerljive položaje.

17. Revident neenakost vidi tudi v okoliščini, da naj bi država od Občine Cerklje odkupila primerljiva zemljišča za gradnjo te iste ceste po mnogo višji ceni. Res je sicer, da v nasprotju z zasebnimi subjekti država nima povsem prostih rok pri pridobivanju nepremičnega premoženja niti v primeru, ko tako premoženje pridobi na pogodbeni podlagi, gre namreč za gospodarjenje z javnimi sredstvi.6 Če bi se izkazalo, da je država pri nakupu zemljišč s sredstvi ravnala protipravno ali negospodarno, so za to predvidene ustrezne sankcije. Plačilo višjega zneska je morda temeljilo na neustrezni cenitvi, napravljeni za potrebe pravnega posla med državo in občino, morda pa - v nasprotju z revidentovimi trditvami - sploh ni šlo za primerljiva zemljišča in zato tudi cena zanje ne more biti primerljiva. V vsakem primeru pa ta okoliščina - zatrjevano plačilo višje kupnine za m2 - sama po sebi ne pomeni, da je revident upravičen do prav take odškodnine za m2. Kot je bilo že razloženo in kot je pravilno pojasnilo sodišče druge stopnje, je upravičen do odškodnine, ki ima podlago v cenitvi v nepravdnem postopku, ki ji ni mogoče očitati nezakonitosti ali nestrokovnosti.

18. Revident tudi ugovarja, da odškodnina, ki temelji na statusu zemljišča več kot 10 let pred razlastitvijo, ne omogoča vzpostavitve premoženjskega stanja, kakršno je bilo pred razlastitvijo, saj naj bi država brezplačno pridobila koristi od povečanja tržne vrednosti zemljišča v tem času, lastnik pa do formalne razlastitve nosi davčno breme povečane vrednosti. Taka razlaga ZUreP-1 naj bi bila v nasprotju s 33. in 69. členom Ustave RS. Vendar revident spregleda, da država zemljišč z razlastitvijo ne pridobiva lukrativno, z namenom nadaljnje preprodaje in participiranja pri dobičku zaradi njihove višje vrednosti. Razlastitev je namreč dopustna le v javno korist in še to pod pogojem, da je za dosego javne koristi nujno potrebna ter da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino (drugi odstavek 92. člena ZUreP-1). Država se torej z razlastitvijo ne okorišča brezplačno. Prav tako se ne more z razlastitvijo okoristiti razlaščeni lastnik na način, da bi prejel višjo odškodnino za zemljišče zato, ker se je njegova namembnost spremenila izključno zaradi načrtovane razlastitve.

19. Po presoji revizijskega sodišča bi lahko imele pravno upoštevnost revidentove navedbe o večji davčni obremenitvi (kot posledici spremenjene namembnosti kasneje razlaščenega zemljišča), ki jo je kot lastnik moral trpeti kljub dejstvu, da od take spremembe namembnosti sam ni imel nobene koristi. To bi se lahko odrazilo pri določitvi odškodnine, a ne na način, da bi se upošteval kasnejši status zemljišča, na podlagi katerega so bile davščine plačane. Vendar pa revident ni izkazal, da bi take navedbe podal pravočasno, torej že med postopkom pred sodiščem prve stopnje.

20. Glede na navedeno je odločitev sodišč nižjih stopenj materialnopravno pravilna in tudi ni obremenjena z zatrjevanimi kršitvami določb pravdnega postopka. Pritožbeno sodišče se je do pritožbenih navedb v zvezi s ceno odkupov drugih zemljišč s strani Aerodroma in države opredelilo v 10. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, do navedb v zvezi z (ne)pravilnostjo cenitve A. A. pa v 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče se je povsem pravilno sklicevalo na 11. točko obrazložitve prvostopenjskega sklepa, ki (v nasprotju z revizijskimi navedbami) vsebuje pojasnilo, da je cenilka pri svoji cenitvi izhajala iz napačnega statusa zemljišča. Kot že pojasnjeno, se je utemeljeno sklicevalo na sklep Vrhovnega sodišča v zadevi št. II Ips 343/2015 in na siceršnjo ustaljeno sodno prakso v zvezi s stališčem, da je pri določitvi odškodnine za razlaščeno zemljišče bistven namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo do sprejetja akta, s katerim je bil zaradi predvidene gradnje infrastrukture spremenjen status zemljišča. Posebno dodatno pojasnilo, na katerem zakonu ta praksa temelji, ni bilo potrebno, saj je nesporno, da sta njena podlaga tako ZSZ kot ZUreP-1.7

Odločitev o reviziji

21. Revizijsko sodišče je iz zgoraj navedenih razlogov revizijo kot neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) (I. točka izreka).

Revizijski stroški

22. V nepravdnem postopku za določitev odškodnine sicer velja posebno pravilo o povračilu stroškov, vendar le, če je bilo udeležencu naloženo plačilo odškodnine (104. člen ZNP). V revizijskem postopku se zato navedena določba ne uporabi, če upravičencu do odškodnine zaradi razlastitve ni priznana višja odškodnina od pravnomočno določene. V tem primeru veljajo splošna pravila o povračilu stroškov v nepravdnih postopkih iz 35. člena ZNP, v obravnavanem primeru prvi odstavek tega člena, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške.

-------------------------------
1 Vrhovno sodišče je na podlagi prehodne določbe prvega in tretjega odstavka 125. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10-463/2017) odločalo na podlagi določb ZPP, ki so veljale pred uveljavitvijo novele ZPP-E.
2 Glej povzetek revizijskih navedb v 3. točki obrazložitve navedenega sklepa.
3 Akt, ki je bil podlaga za razlastitev, je bil v konkretnem primeru Odlok o lokacijskem načrtu. Res je imelo revidentovo zemljišče že pred tem, na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana, status nezazidanega stavbnega zemljišča, vendar je imelo tak status prav zaradi načrtovane gradnje ceste.
4 Tretji odstavek 105. člena ZUreP-1: „Vrednost nepremičnine iz prvega odstavka tega člena ocenjujejo pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin, sodno zapriseženi cenilci gradbene in kmetijske stroke ter cenilci nepremičnin s certifikatom Agencije Republike Slovenije za pospeševanje prestrukturiranja gospodarstva in spodbujanje prenove podjetij, pri čemer uporabljajo strokovne standarde za področje ocenjevanja nepremičnin. Poleg strokovnih standardov se upoštevajo tudi namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev, kakor tudi dejansko stanje nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka. Glede površine nepremičnine se upoštevajo podatki zemljiškega katastra oziroma katastra stavb, če ta obstaja in se nanaša na nepremičnino, ki se razlašča.“
5 Glej tudi Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (prej ZSPDSLS, Ur. l. RS, št. 86/2010 s spremembami in dopolnitvami, sedaj ZSPDSLS-1, Ur. l. RS, št. 11/2018) in na tej podlagi sprejeto Uredbo.
6 Prim. npr. odločbo VS RS št. II Ips 589/1999 z dne 8. 6. 2000 in odločbo VS RS št. II Ips 79/2011 z dne 12. 9. 2013.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o urejanju prostora (2002) - ZUreP-1 - člen 92, 105
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE5NTgx