Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7997cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzg1
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba X Ips 141/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek25.04.2018dovoljena revizija - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - obseg revizijskega preizkusa - fotokopija listin kot dokaz - dokazno breme - zloraba procesnih pravic - skrbnost odvetnika - obsežnost navedb - dokazna ocena - prosta presoja dokazov - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev upravnega postopka - obrazloženost sodbe - konkretiziranost in substanciranost dokaznega predloga - sklicevanje na navedbe v upravnem postopku in upravnem sporu - ustavna vloga Vrhovnega sodiščaNaloga prava veščega pooblaščenca, ki je edini upravičen, da v imenu stranke oblikuje in vloži revizijo ter druge vloge v postopku pred Vrhovnim sodiščem kot najvišjim sodiščem v državi (127. člen Ustave), je, da navedene vloge pripravi z najvišjo stopnjo strokovne skrbnosti in skladno s standardi pravnega zastopanja in podajanja argumentov, ki takemu postopku ustrezajo. Revizija, ki obsežno in nestrukturirano povzema navedbe vlog iz drugih postopkov (pritožb v upravnem postopku, tožbe v upravnem sporu), ne da bi se osredotočala na predstavitev pravnih ugovorov, ki so upoštevni v revizijskem postopku, tej skrbnosti in standardom ne ustreza in tudi v ničemer ne prispeva k možnosti uspeha zastopane stranke v upravnem sporu. Zgolj splošno zatrjevanje kršitev, ne da bi bilo iz revizije jasno razvidno, na kateri del sodnega postopka oziroma izpodbijane sodbe se očitek nanaša, ne dosegajo standarda jasnosti, ki bi terjal oziroma omogočal odgovor Vrhovnega...
VSRS Sklep II Ips 141/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.10.2018varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutno tveganje - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - Direktiva Sveta 93/13/EGS - razlaga direktive - posredni učinek direktive - nejasni pogodbeni pogoji - nepošteni pogodbeni pogoji - pojasnilna dolžnost banke - slaba vera banke - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopkuZa konkretno presojo je pomemben odgovor na vprašanje, ali je toženka tožniku razkrila informacije o bančnem produktu, ki so bile njej znane kot strokovnjakinji na bančnem področju. Vprašanje načina izračuna kreditne spodobnosti je pomembna okoliščina, ki bi lahko potrdila tožnikovo trditev, da je toženka v individualnih pogajanjih favorizirala kreditiranje v švicarskih frankih in s tem kršila svojo pojasnilno dolžnost. Po stališču Vrhovnega sodišča ima toženkino ravnanje v podobnih primerih kreditiranja potrošnikov v valuti švicarskega franka bistveno dokazno vrednost za presojo vprašanja, ali je bila tudi v konkretnem primeru pojasnila dolžnost opravljena pravilno.
VSRS Sodba II Ips 61/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.09.2018povrnitev nepremoženjske škode - mediji - kršitev osebnostnih pravic v tisku - razžalitev dobrega imena in časti - odškodninska odgovornost - odgovornost izdajatelja - pravica do svobode izražanja - medijska svoboda - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - kolizija ustavnih pravic - podlage odškodninske odgovornosti - izključitev protipravnosti - dobra vera - novinarska etika - razkritje vira informacij - anonimnost vira informacij - resničnost objavljenih informacij - prepričanje v resničnost informacij - dolžna skrbnost novinarja - dokazovanje - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo - dopuščena revizijaV judikaturi ESČP je utrjeno stališče, da je pravica zagotavljati anonimnost virov sestavni del novinarjeve svobode izražanja. Gre za eno temeljnih dolžnosti novinarjev, ki se je razvila iz bistva in nujnosti novinarskega dela. Za svobodo tiska je namreč informiranje javnosti s pomočjo anonimnih virov ključnega pomena. Mnoga pomembna novinarska razkritja temeljijo prav na virih, ki so informacije pripravljeni posredovati le v primeru zagotovitve njihove anonimnosti, medtem ko uradnih informacij ne želijo dati niti pozneje sodelovati pri dokazovanju v sodnih postopkih. Z onemogočanjem poročanja na podlagi anonimnih prijav oziroma virov bi lahko bila prizadeta pomembna vloga tiska kot varuha demokracije in njegova zmožnost javnosti posredovati informacije, posledično pa bi bila okrnjena zmožnost javnosti preko tiska izvrševati nadzor nad ravnanjem oblasti. Pravice zagotoviti anonimnost informantov zato ni mogoče šteti za nekakšen novinarski privilegij, temveč zlasti kot...
VSRS sklep II Ips 298/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.02.2015denacionalizacija - pravica denacionalizacijskega zavezanca do odškodnine - vlaganja v nepremičnino - razlika v vrednosti nepremičnine - višina odškodnine - obveznice - obresti od obveznic - začetek teka obrestiV primerih, ko se je vrednost nepremičnine po podržavljenju bistveno povečala zaradi vlaganj zavezanca (oziroma njegovega pravnega prednika), mora zavezanec povrnitev vlaganj oziroma razliko, ki se kaže v bistveno večji vrednosti nepremičnine, zahtevati od denacionalizacijskega upravičenca v postopku denacionalizacije po 25. členu ZDen. Če je nepremičnino pridobil odplačno, je upravičen (tudi) do odškodnine po 73. členu ZDen - vendar le za tisto, kar je odplačno pridobil, torej za nepremičnino po stanju pred opravljenimi investicijami.Ker je zavezanec za vrnitev šele z vrnitvijo izgubil nepremičnino in pridobil terjatev po 73. člen ZDen, mu ne gredo obresti pred tem trenutkom.
VSRS sodba VIII Ips 88/2014Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek27.10.2014izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - okoliščine in interesi pogodbenih strank – visokošolski učitelj - mirovanje pogodbe o zaposlitvi – dopolnilno delo – zagovor – pravica do zagovora – rok za odpovedZakon ne določa, da se mora zagovor opraviti pred osebo, ki poda odpoved; ta oseba lahko za zagovor pooblasti drugega, se je pa z zagovorom (ki je lahko tudi v pisni obliki) dolžna seznaniti pred podajo odpovedi. Ravnanje s sredstvi državne univerze v zasebne namene in v nasprotju z nameni, za katere so dana, utemeljuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.Če ima delavec sklenjenih z delodajalcem več pogodb o zaposlitvi, je treba ugotavljati pogoje za nadaljnji obstoj vsake od njih. Okoliščina, da je ena od tožnikovih pogodb o zaposlitvi mirovala, ni okoliščina, zaradi katere bi bilo mogoče delovno razmerje nadaljevati.Pogodba o zaposlitvi za polni delovni čas in pogodba o zaposlitvi za delo iz devetega odstavka 63. člena Zvis sta neločljivo povezani. Če je odpovedana osnovna pogodba o zaposlitvi za polni delovni čas, tudi ni več pogojev za obstoj pogodbe o zaposlitvi iz devetega odstavka 63. člena Zvis.
VSRS Sklep I Up 74/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek25.05.2016tožba zaradi posega v človekove pravice - finančna preiskava za odvzem premoženja nezakonitega izvora - zakonitost preiskave - zagotovljeno drugo sodno varstvo - zakonitost dejanj izvedenih pred uvedbo preiskaveKer se sodišče prve stopnje ni vsebinsko opredelilo do razlogov za zavrženje tožbe v delu glede zahtevka za ugotovitev kršitve ustavnih pravic pritožnice v konkretnem primeru dejanja tožene stranke (FURS), ki naj bi v letu 2012 nezakonito in s kršitvijo ustavnih pravic pridobivala podatke tožnice od banke ..., in ker tudi iz njegovega stališča, da ima pritožnica za varstvo svojih ustavnih pravic v zvezi z izpodbijanimi akti in dejanji, nastalimi v okviru izvedbe finančne preiskave, zagotovljeno sodno varstvo v pravdnem postopku po ZOPNI (točki 13. in 14 obrazložitve), ni mogoče sklepati, da se navedeno nanaša tudi na to tožbeno zahtevo, je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb iz tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je Vrhovno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep deloma razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek (77. člen ZUS-1). Po...
VSRS Sodba X Ips 272/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.11.2016dohodnina – dovoljena revizija - davek od dohodka iz kapitala - davčni inšpekcijski nadzor izbrisane družbe - izbris družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije - aktivni družbenik - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - posojilo večinskemu lastniku - posojilo na odpoklic - odpust dolga - prikrito izplačilo dobička - dohodki, podobni dividendam - neplačilo obresti - pribitek na ročnost posojila - neizvedba glavne obravnave - nesporno dejansko stanjeV obravnavani zadevi družba izrecne izjave o odpustu dolga v smislu 319. člena OZ ni dala, vendar pa je glede na določbo drugega odstavka 5. člena ZDavP-2 v davčnih zadevah treba enakovredno obravnavati tudi druga ravnanja davčnih zavezancev (upnikov), ki imajo enake učinke kot v OZ urejeni odpust dolga. Iz ugotovljenih dejstev in okoliščin mora torej izhajati, da davčni zavezanec ni imel namena izterjati dolga, na kar je mogoče sklepati, če s svojim ravnanjem povzroči, da tega niti ni več mogoče storiti.Dejanje prostovoljnega izbrisa, ki ga je v imenu družbe opravil revident kot njena odgovorna oseba, je imelo za posledico prenehanje pravne osebe kot upnice oziroma njeno zlitje z revidentom kot edinim družbenikom in hkrati dolžnikom. Ker v takih okoliščinah ni subjekta, ki bi zahteval vračilo posojil, pomeni, da se je družba z izbrisom odpovedala zahtevi za izpolnitev obveznosti oziroma je dolg odpustila. To pa ima za posledico, da je bil revidentu dejansko izplačan...
VSRS Sodba I Ips 16472/2014-38Vrhovno sodiščeKazenski oddelek20.10.2016kršitev kazenskega zakona – zakonski znaki kaznivega dejanja – pripravljalno dejanje – zastaranje kazenskega pregona – neupravičeno izkoriščanje avtorskega delaIzvršitveni ravnanji po drugem odstavku 159. člena KZ sta dajanje primerkov avtorskega dela v promet oz. ponujanje teh primerov javnosti z namenom dajanja v promet. S tem, ko je obdolženec uspešno prodal zgolj 650 razglednic po 100 SIT, ni uresničil namena pridobiti si večjo premoženjsko korist, ki je v kritičnem obdobju znašala 661.450,00 SIT.Glede drugega izvršitvenega ravnanja „ponujanja javnosti“ pa je razvidno, da glede preostanka (neprodanih) razglednic nikjer iz izreka sodbe niti iz obrazložitve ne izhaja, da je katerokoli izmed razglednic že ponujal v prodajo, zato se javnost niti ni mogla seznaniti o tem, kolikšno število razglednic ima obdolženec še na voljo v svojem skladišču, prav tako se ni seznanila s številom motivov, ki so še na voljo. S tem je obdolženčevo ravnanje ostalo na ravni pripravljalnih dejanj in ne more biti inkriminirano po drugem odstavku 159. člena ZKP.
VSRS Sklep X Ips 189/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.12.2016dovoljena revizija - davki - dohodnina - zaslišanje prič - bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaznih predlogov - neobrazloženost - glavna obravnava - zastaranje pravice do odmere davka - začetek teka zastaralnega roka - nenapovedani dohodki - izdaja odločbe - dokazna ocena - kazenski postopek - pavšalni ugovori - sklicevanje na razloge davčnih organov - materialno pravo - odprava pravnih posledicSodišču ni treba izvajati dokazov, ki so a) nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano; b) nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno ali c) popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. Zavrnitev se ne sme pretvoriti v vnaprejšnjo dokazno oceno. V vsakem primeru pa mora biti zavrnitev dokaznega predloga obrazložena.Dokazi revidenta, ki jih je sodišče prve stopnje zavrnilo, so bili po mnenju Vrhovnega sodišča neutemeljeno zavrnjeni kot nepotrebni. Revident namreč z njimi ni dokazoval dejstev, ki so bila v izpodbijani odločbi že dokazana, temveč nasprotna dejstva, in sicer takšna, ki bi lahko bila pravno odločilna glede spornega dejstva, da je revident na podlagi stornacij prejel premoženjsko korist.Glede na dikcijo prvega odstavka 125. in petega odstavka 126. člena ZdavP-2 je zastaranje začelo teči, ko bi bilo treba davek od nenapovedanih dohodkov odmeriti.
VSRS Sodba X Ips 196/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.01.2017dovoljena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb - davčno (ne)priznani odhodki - odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov - verodostojne knjigovodske listine kot primarno dokazno sredstvo - dokazovanje z drugimi dokaznimi sredstvi (ni omejeno) - cenitev davčne osnove - transakcije, ki so predmet DDPO in DDV - pravo Evropske unije - omejitev prostega pretoka kapitala (in drugih svoboščin) ni izkazanaDokazani obstoj določenega dohodka sam po sebi še ne pomeni, da je tak odhodek tudi davčno priznan, saj je to vprašanje pravne presoje in vrednotenje ugotovljenega odhodka v skladu z zakonskimi kriteriji.Za davčno priznanje odhodka je na podlagi 29. člena ZDDPO-2 nujna ugotovitev, da je bil odhodek, ki je nastal davčnemu zavezancu, potreben za pridobitev obdavčljivih prihodkov. V okoliščinah obravnavanega primera to konkretno pomeni, da je za davčno priznanje spornih odhodkov odločilno, ali je revidentka prav zaradi plačila družbama A. in B. dosegla obdavčljive prihodke ali pa je te dosegla zaradi kakšnih drugih razlogov. Ali so bili prihodki doseženi zaradi plačila družbama A. in B., je stvar dejanskih ugotovitev, iz teh pa, kot že pojasnjeno, izhaja, da spornih storitev nista opravili oziroma nista mogli opraviti. To posledično pomeni, da v obravnavanem primeru ni ugotovljeno, da je bil revidentkin odhodek potreben za pridobitev prihodkov, torej ne izpolnjuje...
VSRS sklep II Ips 241/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.02.2017dopuščena revizija - pogodbeno razmerje za nedoločen čas - prenehanje obveznosti - drugi načini prenehanja obveznosti - trajno dolžniško razmerje - odpovedni rok - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - uporaba komunalne infrastrukture - primernost časa odpovedi - primernost odpovednega roka - pravni standard - - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravic - varstvo lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - negatorna tožba - protipravnost vznemirjanjaVsak odpovedni rok mora biti tako kot čas, ki naj preteče, da bo pogodbeno razmerje prenehalo, opredeljen vnaprej, ali v pogodbi ali v zakonu, morebiti v siceršnjem (drugem) poslovanju strank oziroma okolice, sicer pa vsaj v podani odpovedi. Pravni pojem neprimernega časa je treba napolniti v vsakem primeru posebej, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera in položaj obeh strank. Upoštevajoč temeljna načela pogodbenih razmerij (predvsem načelo vestnosti in poštenja ter prepoved zlorabe pravic) je treba opraviti tehtanje, čigava pravica je v tistem trenutku bolj potrebna varstva.
VSRS Sodba X Ips 39/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.01.2017dovoljena revizija - okoljska dajatev - obračun okoljske dajatve zaradi izgorevanja goriva - inšpekcijski nadzor - pogoji za oprostitev plačila okoljske dajatve - dovoljenje oproščenega proizvajalca - trgovanje z emisijskimi kuponiV skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) se v upravnem odločanju praviloma uporabi predpis, veljaven v času prvostopenjskega odločanja, razen če zakon (ali podzakonski akt) ne določa drugače.V polju proste presoje zakonodajalca (uredbodajalca) je, kje bo postavil mejo za oprostitev plačila okoljske dajatve, Uredba 47/13 je to mejo začrtala že pri dovoljenju zavezanca za izpust toplogrednih plinov, predhodna Uredba 43/05 pa je zahtevala še pridobitev dovoljenja za oproščenega proizvajalca. Ta sprememba, ki je revidentu celo olajšala pravni položaj (z učinkom za naprej), ne more nasprotovati načelu varstva zaupanja v pravo, saj Uredba kot podzakonski predpis (torej tudi Uredba 43/05) ne pridobi narave dokončno urejenega razmerja.Okoljska dajatev (1. točka prvega odstavka 111. člena ZVO-1) in trgovanje s pravicami do emisije (5. točka prvega odstavka 111. člena ZVO-1) sta dva ekonomska in finančna instrumenta varstva okolja, ki sta med seboj kompatibilna, se...
VSRS Sodba X Ips 148/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.01.2017dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - predlog za predhodno odločanje SEU - uvrstitev blaga v tarifno številko - Kombinirana nomenklatura - prehransko dopolnilo v smislu tarifne številke 2016 ali zdravilo v smislu tarifne številke 3004 - predstavljanje in trženje proizvoda kot zdravila ni odločilno - izdano dovoljenje za promet z zdravilom ni odločilno učinkovina blaga kot bistvena sestavina za tarifno uvrstitev - zadevni proizvod nima učinkovine, ki je nujna za uvrstitev v tarifno številko 3004 - uvrstitev v tarifno številko 2106v zvezi s tarifno številko 3004 KN je iz besedila dodatne opombe 1 k tej tarifni številki razvidno, da ta tarifna številka obsega zdravila iz rastlinskih pripravkov in pripravke na podlagi aktivnih učinkovin, ki so izčrpno naštete, če izpolnjujejo tudi preostali merili za uvrstitev v navedeno tarifno številko. Ker pa so osnova predmetnih proizvodov kulture mikroorganizmov, ki pa v dodatni opombi niso navedeni kot ena od aktivnih učinkovin, ti proizvodi ne spadajo v tarifno številko 3004 KN, ne glede na to, ali izpolnjujejo preostala pogoja za uvrstitev iz dodatne opombe 1 k tej tarifni številki. Glede na zavezujočo razlago SEU o pogojih za uvrstitev blaga v tarifno številko 3004 KN in razlago, da se proizvodi, ki vsebujejo enako učinkovino kot proizvodi iz klasifikacijskih uredb Komisije (Uredbe št. 1264/98 in Izvedbene uredbe št. 727/2012), uvrščajo v tarifno številko 2106 KN, je ob ugotovljenem dejanskem stanju v tem postopku predmetne proizvode glede na njihove...
VSRS Sodba X Ips 224/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.03.2017dovoljena revizija - denacionalizirano stanovanje - upravičenec do nepovratnih gotovinskih sredstev in kreditnih sredstev - najemnik - prejšnji imetnik stanovanjske pravice - ožji družinski člani - vnukinjaUpravičenec do ugodnosti iz 173. člena SZ-1 je prejšnji imetnik stanovanjske pravice, to je tista oseba, ki je ob uveljavitvi SZ, ko je prišlo do transformacije družbenih stanovanjskih razmerij v lastninska razmerja, imela status imetnika stanovanjske pravice po določbah ZSR/82. Zakonodajalec ni bil dolžan v krog upravičenih oseb za uveljavljanje ugodnosti iz 173. člena SZ-1 zajeti vseh uporabnikov stanovanja iz 5. člena ZSR/82, saj varstvo njihovega položaja ob uveljavitvi SZ urejajo zakonske določbe o pravici do nadaljevanja najemnega razmerja, med katere, kot pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje, spada tudi 180. člen SZ-1. Ob povedanem pa zakonsko besedilo, da pravico do gotovinskih in kreditnih sredstev ter vrednostnih papirjev za nakup (drugega) stanovanja po 173. členu SZ-1 lahko uveljavlja najemnik - prejšnji imetnik stanovanjske pravice, tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne daje podlage za razlago, po kateri naj bi bili do ugodnosti iz navedene določbe...
VSRS Sodba X Ips 375/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.02.2017dovoljena revizija - davek po petem odstavku 68. člena ZdavP-2 - premoženje nepojasnjenega izvora - verjetna davčna osnova - dokazovanje - glavna obravnava - zaslišanje pričObstoj zatrjevane gotovine pred prvim dnem inšpiciranega obdobja pomeni dejstvo, ki zmanjšuje višino davčne osnove (nenapovedani dohodki izvirajo iz obdobja pred 1. 1. 2008) in je zato skladno s šestim odstavkom 68. člena ZDavP-2 dokazno breme za njegovo izkazanost na davčnem zavezancu.Peti odstavek 68. člena ZDavP-2 vsebuje specialno določbo, po kateri se obdavčijo nenapovedani dohodki fizičnih oseb, katerih viri ostanejo nepojasnjeni, tj. obdavčitev premoženja, ki bi moralo biti obdavčeno kot dohodek, pa ni bilo. Na ta način izenačuje obremenitve vseh davčnih zavezancev in s tem zasleduje javni interes po učinkovitem pobiranju davkov kot bistvenem viru fiskalnih dohodkov.Obdavči se razlika med ugotovljeno vrednostjo premoženja in dohodki, ki so že bili obdavčeni, ter dohodki, ki niso predmet obdavčitve, ne pa celotno premoženje, ki ga je davčni zavezanec kadarkoli pridobil oziroma posedoval.V primeru odsotnosti listinskih dokazov se lahko dejstva oziroma trditve...
VSRS Sodba I Ips 35743/2015-21Vrhovno sodiščeKazenski oddelek13.04.2017kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - nevarna vožnja v cestnem prometu - huda telesna poškodba storilcaPri kaznivem dejanju po 314. členu KZ-1 razlaga, da samoogrozitvena ali samopoškodbena dejanja, kljub temu, da storilec sproži (nevarne) sile, ki jih ne more več obvladovati, s kazenskopravnega vidika niso kazniva, ni bila nikoli resno problematizirana. Ni se mogoče strinjati z vložnikom, da že jezikovna razlaga spremenjene določbe 324. člena po noveli KZ1-B, podprta z namensko, ne dopušča drugačne razlage, kot da je predmet ogrožanja in v kvalificirani oblikah poškodovanja vsaka oseba, torej tudi voznik sam.
VSRS Sodba I Ips 4663/2015-103Vrhovno sodiščeKazenski oddelek09.05.2017kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – predrzna vožnja v cestnem prometu – zakonski znaki kaznivega dejanja – ogrozitvena posledica – poškodbena posledica – lex certa – ne bis in idemV opisu kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu morajo biti konkretizirane vse okoliščine, ki utemeljujejo sklepanje, da storilčeva vožnja toliko odstopa od običajnih kršitev, da jo je možno že izkustveno opredeliti kot predrzno.Načelo prepovedi ponovnega sojenja v isti stvari (ne bis in idem) je opredeljeno v 31. členu Ustave, katere namen je v zagotavljanju pravne varnosti in pravnega miru na način, da se posameznik zaščiti pred večkratnim kazenskim obravnavanjem konkretiziranega in individualiziranega življenjskega dogodka.
VSRS Sodba Uv 8/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.11.2017volitve v državni svet - število elektorjev interesnih organizacijZa določitev števila elektorjev na podlagi drugega odstavka 36. člena ZDSve pri poklicni organizaciji na področju športa se upoštevajo tisti njeni člani, ki poklicno opravljajo obravnavano dejavnost. To lahko izvajajo bodisi v delovnem razmerju (na podlagi pogodbe o zaposlitvi) bodisi v okviru drugega statusnopravnega razmerja (npr. kot zasebni športni delavec v smislu drugega odstavka 62. člena Zakona o športu, ZŠpo-1). Pravilno je pritožbeno stališče, da članstva zveze, ki je vključena v drugo zvezo, ni mogoče upoštevati pri obeh zvezah. Način določanja števila elektorskih mest je namreč vezan na številčnost članstva in s tem vpliva na oblikovanje volilnega telesa, preko njega pa na izvoljivost kandidatov posameznih poklicnih organizacij. Nasprotno s tem bi upoštevanje članstva iste osebe v dveh zvezah, ki sta medsebojno povezani na način, da se ožja vključi v širšo, pomenila nedopustno (umetno, navidezno) povečevanje števila članov. Skupno število...
VSRS Sklep II Ips 266/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.03.2018razlastitev - nepravdni postopek - odškodnina zaradi razlastitve - status zemljišča - gozdno zemljišče - stavbno zemljišče - vrednotenje zemljišča - gradnja ceste - sprememba namembnosti - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmetaRevidentovo zemljišče statusa stavbnega zemljišča ni imelo izvorno, ampak ga je pridobilo izključno zaradi nameravane gradnje ceste in razlastitve. Ko odškodnino določa sodišče v nepravdnem postopku, izhaja iz cenitve zemljišča, ki jo v postopku v skladu z zakonsko določenimi kriteriji in strokovnimi standardi izdela izvedenec ustrezne stroke (glej tretji odstavek 105. člena ZUreP-1). Udeleženci postopka imajo možnost izpodbijati pravilnost take cenitve, če menijo, da ne ustreza navedenim kriterijem in standardom. Ne morejo pa v konkretnem primeru na odločitev o višini odškodnine vplivati cene, ki jo za zemljišča (četudi v neposredni bližini), ki niso bila razlaščena in so na prostem trgu, lastnikom ponujajo privatni investitorji.
VSRS Sodba X Ips 292/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.06.2017dovoljena revizija - odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP - skupno premoženje - dohodki in premoženje zakonca - retroaktivnost - bančna tajnost - davčna osnova - prihranki - listineS pojasnjevanjem virov financiranja nepojasnjenega prirasta premoženja davčni zavezanec znižuje davčno osnovo. Eden izmed virov financiranja so lahko tudi prihodki zakonca davčnega zavezanca. Stališče tožene stranke, da prihodki revidentkinega moža avtomatično niso upoštevni v postopku odmere davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2, je zato zmotno. Vendar pa je skladno s šestim odstavkom 68. člena ZDavP-2 dokazno breme za izkazanost virov financiranja na davčnem zavezancu. To pomeni, da zgolj zatrjevanje obstoja skupnega premoženja in dohodkov zakonca ne zadošča. Treba je izkazati, da je do prehoda finančnih sredstev med zakoncema resnično prišlo. Obdavčitev po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 tako zajema le premoženje davčnega zavezanca, ki temelji na neprijavljenih oziroma nepojasnjenih dohodkih v obdobju davčnega nadzora. Ne gre za obdavčenje premoženja, ki je nastalo več kot pet let pred prvim uradnim dejanjem davčnega organa ali v razmerjih, ki so...

Izberi vse|Izvozi izbrane