Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8056cT0xMzAvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mzg1
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba III Ips 138/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek22.11.2016zastopanje - pooblastilo za zastopanje - zastopanje brez pooblastilaV skladu s prvim odstavkom 73. člena OZ pogodba, ki jo sklene pooblaščenec brez pooblastila, zavezuje zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri. Odobritev pogodbe je enostransko oblikovalno upravičenje zastopanega, s katerim se vzpostavi manjkajoča predpostavka pogodbe tako, kot da bi pooblaščenec imel pooblastilo zastopanega že ob njeni sklenitvi. Sama odobritev pogodbe je lahko tudi konkludentna, na primer na način, da zastopani od nasprotne pogodbene stranke uveljavlja izpolnitev pogodbe. V skladu z drugim odstavkom 73. člena OZ ima nasprotna pogodbena stranka zgolj upravičenje, da neupravičeno zastopanega pozove, da se v primernem roku izreče, ali odobrava pogodbo ali ne. Samo v primeru, da neupravičeno zastopani v danem roku ne odobri pogodbe, se šteje, da pogodba sploh ni bila sklenjena (tretji odstavek 73. člena OZ).
VSRS Sklep X Ips 14/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.02.2016dovoljenost revizije - ukrep tržnega inšpektorja – nepoštena poslovna praksa - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - ne bis in idem - dvakratno odločanje o isti stvariVrhovno sodišče pojasnjuje, da je vprašanje o kršitvi pravila „ne dvakrat o isti stvar“, s katerim revident utemeljuje dovoljenost revizije, zavajajoče, saj kot je razvidno iz sodbe sodišča prve stopnje in revizije, se to vprašanje nanaša na hkratno vodenje inšpekcijskega (upravnega) in prekrškovnega postopka, ki se vodi po posebnem zakonu. Odgovor na to vprašanje pa izhaja že iz narave in namena obeh postopkov, saj je namen prvega postopka odprava nezakonitih ravnanj ali prepoved nadaljevanja takih ravnanj, medtem ko se v postopku o prekrških izrekajo sankcije za taka ravnanja, če pomenijo kršitev zakona in drugih predpisov in so določena kot prekršek in so za njih predpisane sankcije.
VSRS Sodba I Up 232/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.01.2016mednarodna zaščita – zavrnitev prošnje v pospešenem postopku - diskrecijska klavzula iz Uredbe Dublin IIIIz 17. člena Uredbe Dublin III ne izhaja, da je mogoče diskrecijsko klavzulo uporabiti le, če to članica EU naredi iz humanitarnih razlogov in sočutja, saj to iz navedenega člena ne izhaja niti izrecno niti smiselno. Humanitarni razlogi, na katere se tožnik sklicuje, so relevantni namreč le v primeru morebitne združitve prosilca s sorodniki, kot to določa drugi odstavek 17. člena Uredbe Dublin III.
VSRS Sodba X Ips 473/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.10.2016dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - prenehanje odvetniške dejavnosti - osnovna sredstva - zadrževanje osnovnih sredstev ob prenehanju opravljanja obdavčljive ekonomske dejavnosti - poračun odbitka vstopnega davka od nabavljenih osnovnih sredstev - izbris iz imenika odvetnikov - prevzem odvetniške pisarnePrevzem odvetniške pisarne v smislu 73. člena Statuta OZS ni prenos podjetja iz 10. člena ZDDV-1. Le ob izpolnjevanju v njem določenih pogojev je prevzem sredstev, ki so pripadala nosilcu prevzete odvetniške pisarne, nevtralna transakcija z vidika DDV.Prenos podjetja je treba razumeti kot dobavo sredstev podjetja, torej kot dobavo blaga, ki jo en davčni zavezanec (prenosnik podjetja) opravi drugemu davčnemu zavezancu (prevzemniku podjetja).Prevzem odvetniške pisarne pomeni prevzem odvetnikove dejavnosti, ko preneha z opravljanjem poklica, torej prevzem odvetniških poslov (zastopanja strank), ne pa prevzema osnovnih sredstev.
VSRS Sklep II DoR 367/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.01.2016predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - sosporništvo - sosporništvo na aktivni strani - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizijeV obravnavanem primeru gre za subjektivno kumulacijo (združevanje procesnih subjektov) na pasivni strani, vrednost spornega predmeta pa je opredeljena samo en(otn)o (2.100 EUR) – je torej nediferencirana. Ustaljeno stališče tega sodišča je, da takšna opredelitev vrednosti spornega predmeta za dovoljenost revizije ne zadošča. Predlog pa je nedovoljen tudi v delu, kolikor se nanaša na zahtevek po nasprotni tožbi, saj so vsi trije toženci (ki niso enotni sosporniki - subjektivna kumulacija na aktivni strani) zoper tožnika z nasprotno tožbo zahtevali ukinitev in prestavitev služnosti, dogovorjene v sodni poravnavi, vrednost spornega predmeta pa je opredeljena samo en(otn)o (6.000,00 EUR).
VSRS Sklep I Kp 20194/2012-212Vrhovno sodiščeKazenski oddelek15.12.2016pripor - odreditev pripora - pritožba zoper sklep vrhovnega sodišča - ponovitvena nevarnost - načelo sorazmernostiNi neobičajno in nezakonito, če se pripor odredi pod odložnim rokom in pričetek izvrševanja pripora veže na datum izteka prestajanja zaporne kazni po drugi obsodilni sodbi. Sklep o odreditvi pripora ni nezakonit, če v njegovem izreku ni navedeno, točno koliko časa traja pripor, saj takšna opredelitev trajanja pripora izhaja že iz 361. člena ZKP. Če v pravnomočni sodbi ni odločeno o pravilnem vštetju pripora, ga s posebnim sklepom všteje v izrečeno kazen predsednik senata, ki je odločal na prvi stopnji in se v takih situacijah kršitve ne odpravlja z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi zoper sodbo.
Sklep Cp 5/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.05.2012uporaba tujega prava - mednarodna ugrabitev otrok - nezakonito zadržanje otroka - vrnitev otrokaZa odločitev v obravnavanem primeru je edino pomembno, da so po upoštevnem britanskem pravu glede na otrokovo stalno bivališče starševske pravice poverjene materi, da je bil otrok zadržan na območju R Slovenije proti njeni volji in torej nezakonito ter da otrokovo takojšnjo vrnitev nalagajo v izpodbijanem sklepu citirane konvencijske določbe – ne da bi bil hkrati ugotovljen morebitni obstoj katerih od s Konvencijo predvidenih upoštevnih ovir zanjo. Izpodbijani sklep ima namreč provizorično naravo in je namenjen preprečevanju samovolje, izdan pa je bil v postopku, ki ni predviden za razreševanje vsebinskih vprašanj o pogojih za dodelitev otroka v vzgojo in varstvo.
Sodba VIII Ips 269/2010Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek24.01.2012zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zadravljenja v tujini - povprečna cena zdravstvenih storitevPovprečna cena nujnih zdravstvenih storitev v Sloveniji predstavlja ceno, ki se oblikuje v skladu z izhodišči iz 63. člena ZZVZZ ter z upoštevanjem cen programov in storitev po pogodbah iz 65. člena ZZVZZ, saj ta predstavlja tudi ceno, ki je krita z obveznim zavarovanjem, katerega nosilec je tožena stranka (tretji odstavek 12. člena ZZVZZ). Tako povprečne cene v skladu z določbo drugega odstavka 133. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja ne more predstavljati cena, ki bi jo na primer UKC v Ljubljani za iste storitve zaračunal samoplačniku (za kar se zavzema tožeča stranka), temveč gre za (povprečno) ceno, ki je krita tudi z obveznim zavarovanjem.
Sodba VIII Ips 92/2011Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek03.09.2012izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna obdolžitev - zagovor - pravica do zagovora - hujša kršitev delovnih obveznosti - krivda - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - sindikalni zaupnik - varstvo sindikalnega zaupnikaIz 7. člena Konvencije MOD št. 158 ne izhaja, v kakšni obliki se delavec lahko zagovarja, niti ne določa oblike, v kateri naj bi bile delavcu predstavljene obdolžitve v zvezi z njegovim obnašanjem ali delom. Pomembno je zgolj to, da je obdolžitev jasno izražena in posredovana delavcu ter da ima ta dejansko možnost obrambe. Ta možnost mora biti delavcu dana pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.Izhajajoč iz ugotovitev o poteku dogodkov in pojasnil izvedenca sta sodišči prve in druge stopnje tudi pravilno obrazložili obstoj hude malomarnosti tožnikov pri izpolnjevanju delovnih nalog - torej zanemarjanje tiste skrbi, ki se pričakuje od delavca, ki opravlja takšno delo, kot so ga opravljali tožniki.
Sodba in sklep VIII Ips 231/2010Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.03.2012zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - višina stroškov - dokazno bremeTožnik je sporni pregled opravil pred operacijo prednjih križnih vezi, za katero ni pridobil predhodne odobritve tožene stranke, niti niso bili stroški operacije tožniku priznani v tem socialnem sporu. Zato je pritrditi revizijskim navedbam, da je sodišče napačno interpretiralo določbo 227. člena Pravil in tožniku priznalo povračilo stroškov kontrolnega pregleda kot samostojne zdravstvene storitve, saj za to ni imelo pravne podlage v določbah Pravil.
Sklep II DoR 220/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.09.2012predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - postopek za razveljavitev potrdila o izvršljivosti - zavrženje predloga za dopustitev revizijePostopek v katerem sodišča odloča o razveljavitvi neutemeljenega potrdila o izvršljivosti (tretji odstavek 42. člena ZIZ) je po svoji naravi postopek, ki se začne po tem, ko je sodna odločba postala izvršljiva (ko je postala izvršilni naslov), torej, po tem, ko je postala pravnomočna in ko je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Zato odločba sodišča druge stopnje o potrditvi zavrnitve predloga po tretjem odstavku 42. člena ZIZ ne predstavlja sklepa v smislu prvega odstavka 384. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, to je sklepa, s katerim se je postopek pravnomočno končal. Zato v takih primerih tudi ni dovoljeno predlagati, da se revizija dopusti.
Sodba VIII Ips 47/2012Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek03.12.2012zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini - nujne zdravstvene storitve - potrebno zdravljenje - načrtovano zdravljenje v tujini - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnostZ Uredbo št. 631/2004 je bila uvedena Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja in vsem skupinam zavarovanih oseb priznana pravica do potrebnega zdravljenja med začasnim bivanjem v drugi državi članici, ki presega nujno zdravljenje. Ob dejanskem zaključku, da revidentka ni dokazala, da se je ob sprejemu v avstrijsko porodnišnico porod že pričel, začetek poroda pa je po medicinski doktrini v revidentkinem primeru (predhodna dva carska reza) indikacija za ponoven carski rez, opravljen carski rez v bolnišnici v Republiki Avstriji ni predstavljal niti nujnega zdravljenja niti potrebnega zdravljenja v smislu opredelitve tega pravnega standarda s strani sodišča EU.
Sodba II Ips 325/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.11.2012odgovornost države - škoda, povzročeno s strani zapornika - poškodovanje zapornika - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca - višina nepremoženjske škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmnajšanja življenjske aktivnosti - strahTožniku zaradi žaljenja toženca oz. njegove besedne provokacije ni mogoče očitati deljene odgovornosti za škodo (171. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), ki je nastala kot posledica veliko hujšega napada toženca. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da podcenjujoč odnos in žaljivke ne dajejo nikomur pravice do fizičnega obračunavanja, zato prispevka toženca ni.
Sodba VIII Ips 167/2011Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.11.2012začasna nezmožnost za delo - uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja - prenehanje delovnega razmerjaZačasna nezmožnost za delo je odločilno dejstvo za priznanje pravice do nadomestila med začasno zadržanostjo z dela, ki je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Do tega nadomestila oseba, ki ni v delovnem razmerju, ni upravičena. Nadomestilo je vezano na odsotnost z dela zaradi bolezni. Zavarovanec, ki mu je delodajalec nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi, pa je po odpovedi, ne glede na njegovo zdravstveno stanje, odsoten z dela iz razlogov na strani delodajalca in ne zaradi bolezni. Zato njegova zdravstvena zmožnost v tem času nima nobenega vpliva na pravice iz zdravstvenega zavarovanja zaradi morebitnega uspeha v delovnem sporu.
Sodba II Ips 142/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.07.2013oporoka - veljavnost oporoke pred pričamiČeprav je vloga oporočnih prič v tem, da s svojim podpisom potrdijo, da je oporočitelj pred njimi podpisal oporoko in izjavil, da je to njegova poslednja volja, sta v tem postopku oporočni priči potrdili tudi to, da je oporoka prav tista listina, ki sta jo skupaj z oporočiteljem takrat podpisali. Upoštevajoč izpovedbe obeh prič je tako materialnopravno pravilen zaključek nižjih sodišč, da je oporoka veljavna, čeprav se podpisi zapustnika in prič nahajajo pred poslednjevoljnimi odredbami. Namen restriktivne razlage 64. člena ZD je namreč v tem, da se preprečijo morebitne zlorabe, v konkretnem primeru pa je bil z izpovedjo prič očitek zlorabe popolnoma ovržen.
VSRS Sodba X Ips 218/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.07.2015davki - davek na dediščino in darila - dovoljena revizija - dedovanje denacionaliziranega premoženja - oprostitev plačila davka - predmet obdavčevanja - prejem premoženja - pravni naslednik zapustnika - dvojno obdavčevanje - uporaba Konvencije o odpravi dvojnega obdavčenja - vezanost davčnega organa na pravnomočni sklep o dedovanjuDavčni organ je pri odmeri davka na dediščino vezan na ugotovitev pristojnega sodišča v pravnomočnem sklepu o dedovanju.V zvezi z odmero davka na dediščine od podedovanega denacionaliziranega premoženja je treba upoštevati davčno obveznost pri posameznem prehodu premoženja.Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, ki sta jo sklenili Avstrija in Slovenija, se za davek na dediščine ne uporablja.
Sklep II Ips 9/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.01.2013varstvo osebne svobode - pravica do zdravstvenega varstva - nepravdni postopek - poslovna sposobnost - odvzem poslovne sposobnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - duševna bolezen - pravica do odločanja o hospitalizaciji - privolitev v psihiatrično zdravljenjeOdločitev sodišča, da se delno odvzame „poslovna sposobnost glede podajanja izjav volje glede zdravljenja nasprotne udeleženke“, presega polje dopustnega odločanja sodišča o odvzemu poslovne sposobnosti. Taka odločitev v bistvu pomeni, da skrbnik duševnega bolnika lahko odloči ali je hospitalizacija „prostovoljna“ ali pa ne. S tem je nedvomno lahko poseženo v bolničine ustavno varovane pravice, ki jih ni mogoče omejiti z odvzemom poslovne sposobnosti.
Sodba II Ips 357/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.12.2013pogodba o upravljanju - sklenitev pogodbe - soglasje volj pogodbenih strank - dejansko vprašanje - obličost - ničnost - neobstoječa pogodba - izločitev višjega sodnikaZa nastanek pogodbe je potrebno soglasje volj o njenih bistvenih sestavinah. V teoriji in sodni praksi velja, da je ugotavljanje volje pogodbenikov dejansko vprašanje, pravna presoja pa je, ali je sodišče to voljo pravilno upoštevalo. Kaj so stranke hotele, pomeni ugotavljanje njihove volje in torej pomeni dejansko vprašanje, prav tako tudi, ali je volja sploh obstajala. Revidentovo razlogovanje, da pomanjkanje predpisane obličnosti pomeni pomanjkanje soglasja volj in ima s tem za posledico neobstoj pogodbe, je napačno. Obstoj soglasja volj in s tem sklenitev obeh spornih pogodb je ugotovilo sodišče druge stopnje in je, kot je to pojasnilo revizijsko sodišče, na to ugotovitev vezano. Veljavnost in obseg učinka sklenjenih pogodb glede na predpisano obličnost in ugotovljeno pomanjkanje te predpostavke, pa je drugo vprašanje, ki ga revizija ne načenja.
Sodba I Ips 59865/2010-102Vrhovno sodiščeKazenski oddelek30.01.2014kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - pranje denarja - zakonski znaki kaznivega dejanja - prikrivanjeBesedilo 252. člena KZ in 245. člena KZ-1, da kaznivo dejanje pranja denarja stori, kdor s pranjem prikrije ali poskusi prikriti izvor denarja ali premoženja, pomeni, da je pri pranju denarja (vsaj pri tistih izvršitvenih ravnanjih, ki se delno prekrivajo z objektivnimi znaki kaznivega dejanja prikrivanja) treba ugotavljati dodaten subjektivni element - storilčev odnos do učinkov oziroma posledic njegovega ravnanja. Poleg tega, da se mora storilec zavedati, da premoženje izvira iz kriminalne dejavnosti, se mora hkrati tudi zavedati, da bo s tem, kar bo naredil, prikril izvor oziroma otežil odkrivanje izvora premoženja, in na takšno posledico pristane.
Sklep II Ips 183/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.05.2014dopuščena revizija - pravočasnost tožbe - rok - rok za vložitev tožbe - materialni rok - procesni rok - prekluzivni rok - vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču - očitna pomota vložnika - pristojnost - odstop zadeve pristojnemu sodišču - zastaranje - pretrganje zastaranja - varovanje zastaralnega roka - enakost pred zakonomZastaranje je pretrgano tudi z vložitvijo tožbe na (stvarno, krajevno, funkcionalno in po vrsti) nepristojno sodišče (365. - 367. člen OZ), zato je tudi tožba, vložena na nepristojno sodišče pravočasna oziroma vložena pred potekom zastaralnega roka (deveti odstavek v zvezi s prvim odstavkom 112. člena ZPP), čeprav na pristojno sodišče prispe po poteku zastaralnega roka.

Izberi vse|Izvozi izbrane